četrtek, 29. januar 2015

Potičke na palčki

Kdo je ne pozna… tradicionalne slovenske potice.  Ja, to je ena od izvirnih slovenskih sladic, sestavljena iz vzhajanega testa in polnila, ponavadi orehovega. Lahko pa je tudi nadevana s pehtranom, makom, s skuto, korenčkom…dobra kuharica lahko eksperimentira. 
Moja stara mama speče fantastično, tudi taščina je dobra..pri potici je pač tako, da je njena sočnost in kvaliteta odvisna od tega, kako bomo grabili po njej.
Marsikdo, s katerim se pogovarjam, nima rad potice kot takšne samo zaradi preteklih izkušenj izsušenih ust, ko je že pri prvem ugrizu začutil močno potrebo po litru vode.
Če pa imaš priložnost poskusiti takšno sočno, masleno, tako okusno, da z užitkom poješ še en kos, potem pa lahko rečeš, da izjema potrjuje pravilo.

Hotela sem speči nekaj podobnega potici, vzeti samo en del nje…inspiracija za novo sladico se mi je porodila že nekaj časa nazaj. Ko  sem videla nasmejane in zadovoljne obraze mojih dragih ob prvem ugrizu, sem se odločila, da to delim z vami. No, pa se lotimo…



Za cca 20 potičk
Testo:
200 g moke (Mlin Rangus, T 850)
10 g svežega kvasa
50 g stopljenega masla
20 g sladkorja
150 ml riževega mleka

Nadev:
50 g orehov
20 g suhih brusnic
25 g datljev
1 žlica toplega riževega  mleko
1 rumenjak




V veliko posodo presejemo moko, nadrobimo kvas, dodamo sladkor, maslo in riževo mleko ter stepemo v homogeno testo.
Skledo pokrijemo s prtičkom in damo na toplo. Počakamo, da  testo vzhaja.



Ta čas pripravimo nadev. Orehe, brusnice in dateljne drobno zmeljemo v rezalniku, nato dodamo žlico toplega riževega mleka in prenehamo z mešanjem. Dobimo gosto maso.



Vzhajano testo stresemo na pomokano površino, ga nežno pomesimo , da se neha lepiti in razvaljamo na pol cm debelo. Iz malih krpic z nadevom v sredini oblikujemo žogice. Te morajo biti res majhne, saj testo med peko še naraste.



Pekač za popse tanko namastite z maslom in  v  vsako luknjico daste po eno žogico.
Male potičke premažemo z rumenjakom,  damo v že ogreto pečico na 180 stopinj C in pečemo 25 min.


Pečene potičke posujemo z mletim sladkorjem ali dekstrozo nabodemo na palčke in postrežemo.













torek, 27. januar 2015

Pravilno temperiranje čokolade

Tablica čokolade, čokoladni pralineji in vse kar je povezano s čokolado izgleda tako lepo, mamljivo, če se držimo pravil, kako delati s čokolado. S tem mislim na pravilno segrevanje oz. temperiranje.

Ste se  lotili topljenja čokolade, pa ste jo preveč segreli? Ali se vam je sesirila? Ko se je ohladila ni imela leska in je bila siva?

Pri pravilnem topljenju dosežemo v mešanici čokolade  tvorbo stabilnih kristalov , kar je najbolj pomembno pri delu s čokolado.




Prvi korak je, taljenje oz. topljenje čokolade.
Temperatura staljene temne čokolade ne sme preseči 50 ° C

Čokolado lahko talino  na dva načina:
Prvi je nad paro. Sesekljano  čokolado damo v skledo, nad večjo posodo z vodo. Zgornja skleda s čokolado ne sme biti v stiku z vodo, pri čemer voda ne sme vreti. Čokolado pogosto mešamo, dokler se ne raztopi in doseže max 50 stopinj, ne več. Ne pozabite, da sta čokolada in voda smrtna sovražnika .

Drug način je, da stopimo čokolado v mikrovalovni pečici na srednji jakosti. Pogosto  skledo s čokolado vzamemo iz mikrovalovke  in dobro premešamo, preden nadaljujemo, saj se hrana v njej ogreva od znotraj navzven.  Obvezno preverimo temperaturo staljene čokolade.

Drugi korak je kaljenje čokolade.

Temperaturo  čokolade je treba znižati na 27 ° C, in nato dvigniti do 31 ° C (še vedno velja za temno čokolado), ker je ta temperatura tista, pri kateri  kristalizirajo maščobne kisline v čokoladi.
Obstajata dva načina, ki se uporabljata za kaljenje čokolade.

Prvič: zlijemo 2/3 stopljene čokolade na  marmornat pult (lahko na velikem keramičnem, steklenem pladnju)  ter z ustrezno lopatico  oz.  s strgalom  mešamo čokolado, dokler se ne ohladi na 27 ° C . Nato dodamo preostalo (1/3) stopljeno  čokolado, premešamo in dobimo temperaturo 31 ° C.  Tako je čokolada  pripravljena za nadaljnje delo.

Drug način (lažji):  Čokolado  drobno sesekljamo in raztopimo  le 2/3. Ko doseže temperaturo 50 ° C počasi dodamo preostalo 1/3  in mešamo toliko časa,  dokler temperatura ne pade do 31 ° C. Čokolada je zdaj pripravljena za na daljno  delo.

POZOR: Pazimo pa pri različnih čokoladah. Zaradi drugačne sestave bele čokolade, le to topimo do max  45 ° C in spustimo  temperaturo do 28 ° C. ( bela čokolada vsebuje več maščobe in nič kakava v primerjavi s temno)

Mlečno čokolado pa segrevamo do max 45 °C in jo ohladimo ter uporabimo pri 29 do 30 °C. 



Če  smo čokolado preveč segreli, bo prišlo do superkristalizacije, katere posledica je siva patina na pralinejih. Ti nimajo leska in struktura je šibka, ne bodo hrustljavi na ugriz, pa še težko jih bo spraviti iz kalupov. Isto velja, če uporabimo čokolado kot obliv.

Zdaj pa gremo delat pralineje :)


ponedeljek, 26. januar 2015

Losos s kremno špinačo in tartufokrompirjem

Zadnjič me gospa v trgovini prijazno ogovori, če se spoznam na ribe, kako veš da je losos divji in ne gojen, ker ona je navajena le na divjega, ki ima božansko meso in se ne more primerjati z gojenim, umetnim… slišala je namreč moj pogovor z mamo o poreklu kozic…nisem mogla verjeti, da jih uvažamo iz Indije, drugega konca sveta, ko pa imamo morje skoraj pred nosom. V vsej tej debati in polemiki okrog rib in tega kaj je bio itd. mi spomin uide na morje, ko se spočit vstaneš ob pol 5, stopiš na teraso, globoko vdihneš, pogledaš svoj čudovit razgled  in odhitiš na obalo, kjer pričakaš ribiče in njihov sveži ulov. Stojiš med prvimi in si zbereš najbolj svežo orado ter nekaj sardelic…

Ribe imamo doma zelo radi. Pri nakupu vedno pogledam deklaracijo in poreklo. Ne maram izdelkov, ki prepotujejo pol sveta preden pridejo na naš krožnik, sploh če imam pred nosom lokalnega pridelovalca ali gojitelja.

Ribe kupujemo (kadar jih), v znani veleblagovnici, ki slovi po najboljšem in najbolj svežem (tako izgleda) izboru rib in ostalih morskih sadežev. Veliko tega je svežega, slovenskega in hrvaškega porekla, ogromno pa je tudi zamrznjenih tujih, ki jih najbolj nimam rada, razen dimljenih rib iz skandinavije.

Lososa pripravim na več načinov, ta predjed pa mi je najljubša in najhitrejša.



Za 4 osebe potrebujem:
300 g svežega fileja lososa
morska sol
oljčno olje
4 srednje velikih krompirjev
50 g masla
pol čajne žličke Tartufate (tartufi, olive, šampinjoni)
muškatni oreh
200 g mlade špinače (lahko je tudi zamrznjena, cca 100 g)
3 stroki česna
1 čajna žlička rikote


Krompir olupim, narežem na kocke in ga dam kuhat.

V  ponvi prepražim oljčno olje in na drobno narezan česen, da zadiši, nato dodam špinačo in solim. Ko upade, vzamem palični mešalnik in vse skupaj spasiram z rikoto. Če želite bolj rustikalno jed, pustite cele špinačne liste premešane z rikoto.



Fileju lososa odstranim morebitne koščice in preverim, da je brez lusk. Razrežem ga na 4 enake dele.



Na razgreto ponev zlijem nekaj žlic oljčnega olja in nanj položim fileje s kožo navzdol, ki jih solim. Če damo file na pravilno segreto ponev (visoka temperatura), se bo koža lepo hrustljavo zapekla, v nasprotnem primeru premalo vroča ponev povzroči, da se olje ne segreje zadosti in koža se prilepi na ponev.
Ker je temperatura visoka, se losos hitro speče.  Približno  4 min na vsaki strani.



Medtem odcedimo krompir, mu dodamo maslo, muškatni orešek (nekaj potegov po strgalu), tartufato, solimo po potrebi in vse skupaj s tlačilko spasiramo. 



Lososa, krompirjev pire in špinačo lahko preprosto zložite na krožnik po svojem okusu, če pa imate čas ali pa pričakujete goste, se lahko poigrate z dresirno vrečko.







nedelja, 25. januar 2015

Dvojna počena čokoladna

Peka tortic me vedno spravi v dobro voljo. Ko dobiš idejo, pa jo spraviš na papir, potem pa jo moraš še preizkusiti…in kakšno zadovoljstvo, ko se sestavine med sabo dopolnjujejo in si rečeš »to je pa perfect match« in si zelo zelo zadovoljen. Malo bolj natančna moram biti pri sestavinah (in ne kar na oko), saj je pri peki sladic to zelo pomembno, bolj kot pa pri sami kuhi, kjer lahko zelo improviziraš. Ko enkrat pri peki tortic delaš na oko, takrat si pa taprav profi. Kljub dolgoletnim kuharskim izkušnjam, mi do profija še manjka…Prijateljica me je navdušila nad eno idejo, v katero sprva nisem bila najbolj prepričana, ampak sedaj pa, bolj ko razmišljam o tem, sem si rekla »Saj poskusit ni greh. Če nič ne pričakuješ, nisi razočaran«  Sploh pa sreča spremlja pogumne, pravijo. Sanja ve o čem govorim :)
Moja dvojna počena čokoladna tortica z višnjami, je šla takoj v promet. Moj dragi mi je predlagal kako naj jo izboljšam ( on je moj strogi preizkuševalec) in tu je.



160 ml sladke smatana
200 g temne čokolade
pol vanilijevega stroka
3 jajca
50 g demerare
50 g kristalnega sladkorja
90 g moke
1 čajna žlička kakava
pol čajne žličke sode bikarbone

225 g zmrznjenih višenj
150 g demerare
200 ml sladke smetane
100 g temne čokolade

Sladko smetano in čokolado mešam v kozici na majhnem ognju, dokler ne postane mešanica svilnato gladka. Odstavim in malo ohladim.



S pomočjo multipraktika stepam jajca, pol vsebine vanilijevega stroka in obe vrsti sladkorja pri najvišji hitrosti, dokler masa dvojno ne naraste. Počasi vtepem še čokoladno kremo nato pa še počasi vmešamo presejano moko, kakav in sodo bikarbono. 



Zmes zlijemo v tortni model premera 24 cm in pečemo pri 180 stopinjah C 30 min. Z leseno palčko preverimo, če je tortica pečena.


Med tem ogrete in zmehčane višnje precedimo in z nekaj žlicami soka prelijemo še vročo tortico.
Višnje zmiksamo s spaličnim mešalnikom, potem pa precedimo skozi gosto sito, da odstranimo olupke in dobimo gladko gosto omako , ki ji dodamo demeraro.



Stepemo sladko smetano do ¾.

Ohlajeno tortico prelijemo s stopljeno ( na 31 stopinj C) temno čokolado in počakamo da se strdi, nato pa s topim delom »razbijemo« površino.



Košček tortice serviramo z višnjevo omako in smetanovim žličnikom.












petek, 23. januar 2015

Piščančje roladice z ajdovo kašo

Ta teden je pa res natrpan…toliko opravkov poleg rednih obveznosti, da bi dan moral imeti več kot 24 ur, pa še bi bilo premalo…v trgovino po živila, v knjižnico, na pošto, po blago za torbo za tibetanske posode, gledanje na uro, hitro na računalnik, čiščenja kopalnic se še nisem lotila … nekaj nujnih telefonskih klicev, priprava sladic za vikend…Ne to ni jamranje, to so samo dejstva v katerih uživam.

Vmes razmišljam o kosilu…imam kvalitetne piščančje fileje, por, ajdovo kašo. Doma pojemo veliko različnih žit..riž je klasika, potem pa mu sledi ajdova, prosena in pirina kaša, ječmen, kvinoja, amarant, bulgur, kamut, pozabljena in na novo obujena živila. Tako, da kosila res niso enolična, ampak polna hranilnih snovi.

Odločila sem se za popečen por in ne kuhan, ki bo sredica piščančje rolade in bo še malo hrustal.



2 piščančja fileja
sol
curry
poper
2 kosa pora
1 velika čebula
0,5 dcl belega vina
oljčno olje
žlica masla
skodelica ajdove kaše (mlin Rangus)
svež timijan

Fileje zarežemo po dolgem, vendar ne do konca in razpremo, da dobimo nekakšen zrezek. Pokrijemo s folijo in malo potolčemo z gladkim delom kladiva, samo toliko da se malenkost zrezek stanjša in poveča.
Meso solimo, popramo in začinimo z mešanico začimb curry (koriander, kurkuma,kajenski poper, semena triplata, kumina) pokrijemo s folijo in damo za pol ure v hladilnik.

Ta čas pripravimo por. Očiščenega in odrezanega na dolžino cca 13 cm (več belega dela) na hitro popečemo v ponvi na malo oljčnega olja z vseh strani in ga odstavimo.



Meso vzamemo iz hladilnika, na vsak zrezek položimo por in zavijemo rulado. Pritrdimo z zobotrebci ali pa zavežemo s kuhinjsko vrvico.
Segrejemo ponev (kjer smo prej pekli por),  dodamo malo oljčnega olja in mesnate rulade. Pečemo enakomerno z vseh strani na srednje močnem ognju, da dobijo zlato skorjico.




Čebulo  olupimo in narežemo na tanke polmesece ter jo skupaj z maslom  dodamo mesu. Ves čas obračamo, mešamo in pazimo da se čebula ne zažge.
Čez približno 15 minut dobimo lepo karamelizirano čebulo in gosto omako. Prilijemo vino in pokrito kuhamo še 15 minut.
Kozico segrejemo in vanjo stresemo ajdovo kašo, ki jo s timijanom na zmernem ognju malo popražimo. Prilijemo jušno osnovo ( segati sme le malo nad vrhom kaše) in kuhamo cca 15 min.




Pečeni roladi odstranimo robotrebce, narežemo na rezine in jih za nekaj sekund vrnemo v ponev z omako.



Serviramo na ajdovi posteljici skupaj s slastno omako in timijanom. Kako preprosto.












četrtek, 22. januar 2015

Limonin kolač iz potičnika

Vozim se domov  iz zvočne terapije tako sproščena, mirna, brez bremen , da me rock klasika na radiu sploh ne moti, ampak me še bolj polni z energijo. Ja, tukaj se vidim, to je to… hanging on the promises in songs of yesterday and i've made up my mind, I ain't wasting no more  time but, here I go again …Odločitev je padla…ne pride drugega v poštev, kot pa samo iskreno ustvarjanje v kuhinji brez prisile, brez obremenitve, spoštovanje tradicije, spremljanje različnih novih receptov, ohranjanje starih.
Iskati navdih in se ne bati. 
Hrana te res ne bo pojedla, kvečjemu jo boš ti :) sploh, če bo rezultat odličen.

Lotila sem se enega sila enostavnih receptov. Tako enostaven na pogled, da bi me marsikdo vprašal, če prvič pečem. Končni rezultat je bil  neatraktiven, svetel, na pogled suh kolač brez karakterja, ampak ko mu daš priložnost in ugrizneš vanj, začnejo delovati brbončice in prav te se odločijo…kolač absolutno naredi slastni izpit!

Voila, moj simpl limonin, sočni  kolač iz mini potičnika je tu…



110 g moke
1 čajna žlička sode bikarbone
110 g zmehčanega masla
110 g kristalnega sladkorja
2 jajci
lupinica 1 bio limone
sok 1 bio limone

Za obliv:

50 g sladkorja v prahu
2 čajni žlički vode
1 čajna žlična bio limoninega soka


V veliko skledo presejem moko s sodo bikarbono, dodam limonino lupinico (paziti je treba, da strgaš le rumeni del in bog ne daj belega, saj bo le-ta zagrenil sladico) in vse ostale sestavine.
Močno stepam z ročnim mešalnikom ali s pomočjo multipraktika, da nastane homogena, rahlo puhasta masa.




Z zmesjo napolnim dva mala potičnika do polovice. Lahko bi se odločila za kakšen drug pekač, npr. podolgovat za kruh, kjer bi se prej spekel. Ampak ta dva sta tako luškana, pa plod domače ribniške obrti.




Potičnika damo v že ogreto pečico na 170 stopinj C in pečemo cca 35 minut. Kolač se mora peči počasi in ne sme dobiti rjave skorje. Če je pečen preverimo z leseno paličico. Nanjo se ne sme lepiti testo.

Ta čas zmešamo obliv.



Pečen kolaček zvrnemo in ga še vročega polijemo z oblivom, da se vpije vanj.


Res je okusen, ni kaj.












torek, 20. januar 2015

Motovilec+prepeličja jajčka+rženi krutoni

Dobila sem sveža  prepeličja jajčka v dar. Super :)  Za predjed za mojo družino. 
Marsikdo bi vprašal, kako pa sploh izgledajo in kaj naj z njimi počnem. Seveda, ko pa smo  navajeni le na kokošja, pa še teh naj ne bi preveč pojedli, ker vsebujejo holesterol, pa kaj vem kaj vsega in »ni dobro« za naše telo. Seveda, da ni dobro, če bi jih  preveč pojedli, ampak pri nobeni stvari ni dobro in predvsem zdravo pretiravati.

Jajce je popoln izdelek narave, saj vsebuje vse hranilne snovi za normalni razvoj zarodka. So poceni (kokošja) in dostopna, zato so v naši kuhinji skoraj nepogrešljiva. Mit, da so jajca holesterolska bomba, pa je že davno ovržen. Jajca so med osnovnimi človekovimi živili že od začetkov civilizacije in so kot eno najpopolnejših živil na svetu vsestransko uporabna.

Ko sem bila majhna, sem bolehala za astmo in  spomnem se, kako so se doma pogovarjali o zdravilnih učinkih prepeličjih jajčk.  Najnovejše raziskave so pokazale,da imajo prepeličja jajčka kar 5-krat več vitaminov od kokošjih, 5 malih jajčk pa je potrebnih, če hočemo nadomestiti  1 kokošje.

Prepeličja jajčka štejemo za delikateso in jih jemo po navadi trdo kuhana v solatah, z vloženo zelenjavo, dajemo jih v aspik ali pa jih uporabljamo zgolj za okras.

Pripravila sem solato za predjed…



12 prepeličjih jajčk
motovilec (iz domačega vrta)
ržen kruh
maslo
bučno ojle
balzamični kis
sol


Jajčka trdo skuhamo. Preden jih damo v vrelo vodo je fino, če so sobne temperature, saj pogosto popokajo. Zadostuje 4 do 5 minut. Kuhana ohladimo v hladni vodi in jih olupimo. Vzemite si čas, saj zna biti to opravilo dolgotrajno, sploh če so čisto sveža.



Solato imam vedno prej pripravljeno, oprano. Domača iz rastlinjaka ali vrta je bolj umazana (od zemlje) kot  kupljena, je pa absolutno bolj zdrava.


V ponvici stopim malo masla in prepražim na kockice narezan ržen kruh, da dobi rahlo skorjico.

Sedaj pa dressing…zelo je pomemben. Vedno naredim gostega, kremastega, ki objame vsak listek solate posebej.



V veliko posodo dam (vrednosti se lahko spreminjajo glede na količino solate) jedilno žlico balzamičnega kisa in 100% bučnega ojla ter sol.
Z malo metlico v obliki osmice stepam, da dobim kremasto strukturo. Neke vrste moj vinaigrette dressing. Njami
Stene posode oblijem z dressingom, vanjo naložim solato in nežno premešam.

Zložim sestavine na velik krožnik…in gremo jest.




ponedeljek, 19. januar 2015

Čokoladni snedki

Živimo v času, ko vse nekam hiti, ko se vsem mudi in noben nima časa (ali pa si ga ne vzame), ko moraš vse narediti včeraj in ne jutri…

Ljudje, za trenutek se umirite, ustavite, globoko  vdihnite in začutite  ta organ,  ki se  sedaj premika.. To so vaša pljuča, ja. Lahko bi jim posvetili več pozornosti.. Ko je dihanje globoko in mirno, in so naši možgani napolnjeni s kisikom, smo tudi mi bolj mirni in opravljamo delo z več  koncentracije , pa tudi bolje počutimo. Hočete nočete, to je resnica.

Vsaj 15 min na dan bi morali posvetiti samo sebi,  sproščanju duha.  Meditacija je super trening. Udobno nameščen v teh nekaj minutah poslušaš samo svoje dihanje, polnjenje in praznjenje pljuč in nič drugega. Nobenih negativnih , samouničevalnih misli. Samo ti, dihanje in popolna tišina. Čez nekaj mesecev…popolna preobrazba..dosežete lahko karkoli, samo ne postavljajte si mej..

Po jutranji meditaciji in energetskih vajah hitim na sestanek…ne grem praznih rok…
Tukaj je hiter in nadvse slasten chefov recept za čokoladne snedke.






300 g kvalitetne temne čokolade
50 g pekan orehov
50 g mandeljnov
60 g datljev
(nasvet: ljubitelji bele čokolade dodajte pleg orehov in mandeljnov še suhe brusnice. Dobite bele čokoladne snedke)














Čokolado razrežem na manjše delce (ne v primeru, če imamo čokoladne kapljice) in jih nad parno kopeljo stopim. Pazite, da čokolade ne pregrejete (do max 50 stopinj C). Posoda se ne sme dotikati vode! Stopljeno čokolado odstavim.











Pekan orehe in mandeljne prepražim v ponvici, da zadišijo. Stresem jih na desko in na drobno nasekljam. Na drobno sesekljam tudi datlje.









Preverim temperaturo čokolade. Idealna sega le do 31 stopinj, saj le pri tej pride do kristalizacije maščobnih kislin. To pomeni, da strjena čokolada nima sivih lis, ampak je lepo sijoča.

Stresem oreške in datlje v čokolado in vse skupaj premešam.



Zmes stresem na pladenj s peki papirjem in oblikujem kvadrat debeline cca 0,8 cm.
Pokrijem z živilsko folijo in dam v hladilnik za tričetrt ure. (čas, da se uredim)




Razrežem ali nalomim  na majhne snedke, napolnem vrečko, enega ukradem :) in odhitim.






sobota, 17. januar 2015

Chefove timijanove pizze

Velikokrat gostimo prijatelje. Z veseljem jim pripravim dobrote, sladke, slane, kar me pač tisti dan navdihne. Najenostavnejše je, če se vnaprej pripraviš in ko gostje pridejo, samo ponudiš. Enostavno, ampak ne iz hladilnika, temveč iz pečice. Med tem, ko se jed peče, imaš pa že vse pospravljeno in pripravljeno mizo, pogrinjke, kozarce.

Izredno preprosta pečena jed je pizza.

To je jed, ki jo vsi poznamo, iz nizkega krušnega testa prelita s paradižnikovo omako in sirom. Pogosto je dopolnjena z izbiro mesa, zelenjave, začimb. Izraz PIZZA se je prvič pojavil leta 997 n.š. v latinskem besedilu iz južne Italije. Zanimivo.. Že takrat so poznali hitro hrano:) V glavnem, ta jed je kasneje postala zelo priljubljena po svetu. Radi jo imamo skoraj vsi in je lahko takšna, kot si jo zamislimo.

Zamislila sem si timijanovo z dodatki po mojem okusu. Tako, malce rustikalno…končni rezultat je bil perfekten. Vsi so si obliznili prste in kuharica je bila zadovoljna.
...samo še krušna peč mi manjka…




Za 3 srednje velike pizze:

700 g moke tip 850
40 g svežega kvasa
mlačna voda
oljčno olje
svež timijan
5 suhih paradižnikov ( vloženih v olju)
350 ml paradižnikovega pireja
15 dag suhe goveje salame
250 g rikote
400g mozzarelle
3 srednje velike rdeče ali zelene paprike
1 čebula
3 stroki česna
15 dag šunke ali kuhanega pršuta
sol

Najprej zamesimo testo…moko presejemo v veliko skledo, na sredi naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas ter skupaj z mlačno vodo in  moko pomešamo. Pokrijemo s prtičkom in damo na toplo, da vzhaja. Ne pozabimo na sol (to dodamo moki ob robovih in bok ne daj na kvas) ter 3 žlic oljčnega olja.  Čez cca pol ure zamesimo testo, najprej s kuhalnico (ali mešalnikom), nato z rokami na pomokani deski, dodamo osmukane vejice timijana.  Ko postane testo lepo, homogeno, se ne lepi in joka, je pripravljeno.





Damo ga še malo počivat, ta čas pa pripravimo našo slastno omako.

V mešalniku zmešamo suhe paradižnike, paradižnikov pire, česen in malo oljčnega olja. Dobimo gosto omako polnega okusa. Enakomerno jo namažemo po pizzini osnovi. 



Testo smo predhodno razdelili na tri enake dele,  jih razvaljali le po sredini, raztegnili po dolgem,  pustili debelejši okvir in jih dali na pekač s peki papirjem.

Na omako potem položiš kuhan pršut, ki mu  sledijo na kolobarje narezana čebula,  mozzarella, paprika, suha salama in na vrhu po kupčkih razporejena  rikota.

Na koncu daš na pizze še vejice timijana in pripravljena je za v pečico.  190 stopinj C, 35 min.



Rezine sočne, okusne pizze postrežemo na veliki leseni.
Paša za vse čute.