sreda, 25. februar 2015

Čokoladne tortice s švicarsko masleno kremo

Čokolada je moja najboljša prijateljica iz »špajza« omare. Ok, no…med najboljšimi je. Nič mi ne nasprotuje, ko jo režem, ribam ali topim, vedno pridno sodeluje in se nikoli ne pritožuje. Pridna in tiho je…moja beseda je prva in vedno drži. Torej sem šef, šef v svoji kuhinji. Če to ni najboljši poklic na svetu :)

Je pa res, da se ta šef zelo, zelo razlikuje od večine šefov…Svoje surovine, sodelavce spoštujem in z njimi zelo lepo ravnam. Da so sveži, zdravi, dobrega videza ni naključje, zato pa so jedi, ki jih sestavljajo najboljše in izginejo kot bi mignil v lačnih očeh in ustih.
Če bi vsi šefi bili takšni šefi, s tako zadovoljnimi sodelavci, bi bil svet fantastičen in vsi bi se imeli radi.

Oh, kako lepo…sanjam in ugriznem v mojo najboljšo prijateljico. V čokolado. Kaj pa počnem, nujno jo potrebujem za tortice…gremo, gremo na delo, ne sanjaj, naročilo čaka.



300 g temne čokolade
250 ml sladke smetane za stepanje
3 rumenjaki
1 dl mleka
100 g sladkorja v prahu
150 g moke
1 žlica kakava
½ žlice sode bikarbone


Švicarska maslena krema:

3 beljaki
50 g sladkorja
50 g zmehčanega masla


V kozici na majhnem ognju segrejemo smetano in ji dodamo nalomljeno čokolado. Z metlico mešamo in počakamo, da se čokolada stopi in nastane homogena masa.




V mešalniku zmešamo rumenjake s sladkorjem v prahu, da nastane puhasta bleda zmes. 



Dodamo stopljeno čokolado v smetani in mešano še naprej, da se vse lepo poveže.
Počasi dodamo še sladkor in presejano moko, kakav in sodo bikarbono.



Z maso napolnemo papirnate posodice v pekaču za mafine. Pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj C, 18-20 min.



Pečene umaknemo iz pečice in jih ohladimo ter pripravimo švicarsko kremo.

Beljake stepamo v večji posodi s sladkorjem nad parno kopeljo. Svetujem, da stepate na roke z metlico in pazite, da se posoda ne dotika vrele vode. Stepamo cca 5-10 min, da se sladkor stopi. Beljake umaknemo z lonca in stepamo naprej, da se ohladijo in narastejo. Dobimo lepo beljakovo kremo, kateri dodamo mehko maslo. Hitro stepamo še naprej, da se vse lepo poveže. Sprva bo izgledalo kot da se vam je vse skupaj sesirilo, vendar brez bojazni.




S švicarsko kremo namažemo tortice in po želji okrasimo. Moje so malce nagajive, ampak božanske.

torek, 24. februar 2015

Pomarančno mleko

Ob dobri hrani se vedno prileže dobra pijača. Prisegam na vodo, brez vonja in okusa (po možnosti energetsko Turoffovo), ki je za telo najpomembnejša tekočina. Brez vode ni življenja in jaz se tega držim.

Kdaj pa kdaj pa vseeno prija kakšna kapljica rujnega :), največkrat kozarec Cabernet Sauvignona ob kosilu ali večerji, ampak ne preveč. Meja mora biti, sicer ni več zdrava ta kapljica…

Na zabavah in pogostitvah največkrat postrežem s kakšnim cocktailom in brezalkoholno domačo pijačo. Vse naredim sama in pri tem neizmerno uživam ko lupim in stiskam sadje…

Danes vam predstavljam moje Pomarančno mleko…





2 veliki pomaranči
3 dl riževega mleka
1 vanilijev sladkor
2 žlici ingverjevega sladkorja (lahko tudi rjavega)
1 dl belega ruma


Pomarančam iztisnemo sok. Poskrbimo, da kupimo res sočne in sladke. Sok precedimo, da prestrežemo vsa pomarančna vlakna.




Soku pomaranč dodamo riževo mleko, vanilijev sladkor, ingverjev sladkor in beli rum 
( Havana je top).



Vse skupaj dobro premešamo, postavimo v hladilnik ali pa serviramo z zdrobljenim ledom, takoj ali pa že ohlajeno.


Res super pijačka za zimski party :)

petek, 20. februar 2015

Pirini ravioli na šampinjonovi posteljici

Včasih, ko imam »preveč« časa se lotim izdelave domačih testenin, največkrat rezancev in polnjenih testenin.  Delo me zelo pomirja, rezultat pa me vsakič tako navduši, da sem tako presenečena, zakaj se večkrat ali pa vsakič ne lotim tega dela in doma jemo moje testenine. No, odgovor je preprost, ker se ti po navadi mudi, si lačen in pripraviš suhe testenine… ali pa svoje, domače sušene seveda :)

Domače sveže testenine se ne morejo primerjati  s kupljenimi, saj točno veš kakšne surovine si uporabil in pa vložek popolne ljubezni pri tem tudi ni zanemarljiv.

Testenine ali t.i. pasta so glavna italijanska jed narejena iz testa in so ena od bistvenih sestavin italijanske kuhinje. Osnovne vrste samih testenin prihajajo iz Italije, živilska industrija pa je do danes dodala mnogo novosti.
Italijanske testenine-pasto, natančneje pasta alimentari, se delijo v dva glavna tipa: industrijsko izdelane testenine iz moke in vode ali tudi suhe testenine, ki si jim pravi pasta secca in sveže testenine, narejene iz moke in jajc, ki jim pravijo pasta all'uovo, ali tudipasta fatta in casa, doma narejene testenine.
Za izdelavo testenin se uporablja moka iz trde, prosojne pšenice  (Triticum durum). Trda pšenica daje fino ostro moko, ki je obstojnejša kot krušna moka. Če to moko zmešajo z vodo v testo, se naredi »pasta«, ki se lahko posuši in poljubno dolgo shranjuje.

Obstaja fuuul vrst testenin...nekaj kot zanimivost, da se malo izobrazimo :)

·         Anellini (pasta asciutta; seca), anelli pomeni »obroček«, to so testenine v obliki obročka.
·         Casareccia (pasta asciutta; seca), to srednje dolge testenine, ki so oblikovane s pregibom na eni strani.
·         Capellini (pasta asciutta; seca), to so najfinejši zelo tanki špageti.
·         Farfale (pasta asciutta; seca). Ime pomeni metuljček. Farfallini (pasta in brodo) imajo podobno obliko, vendar so manjši.
·         Fedeli (pasta asciutta; seca), to zelo tanke, valjaste testenine.
·         Fusilli (pasta asciutta; seca), to so testenine narejene v obliki spirale.
·         Fusilli Bucati Corti (pasta asciutta; seca), to so narejene v obliki majhnih svedrastih peres.
·         Lasagne (pasta asciutta), to so najširša vrsta trakastih testenin. Prodajajo jih gladke, brazdaste ali z valovitim robom.
·         Lasagnette (pasta asciutta; seca), to so ploske trakaste testenine z nakodranim robom, široke okoli 18 mm.
·         Maccheroncini (Makaroni) (pasta asciutta; seca), je splošno ime za vse tipe pasta secca, vendar ga navadno uporabljajo za vrsto špagetov z večji odprtino.
·         Panne Rigate (pasta asciutta; seca), to so peresniki ali poševno prirezane testenine
·         Pastina (pasta in brodo; secca) je splošen izraz za celo vrsto drobnih testenin, ki se navadno zakuhajo na juho. Take testenine so: Filini, Puntine, Risani, Risi, Stelline, Tempertine, Qudretti in druge.
·         Rigatoni (pasta asciutta; seca), to ime izhaja iz besede riga, kar pomeni črta.
·         Ruote (pasta asciutta; seca), te testanine so podobne kolescem.
·         Spaghetti (Špageti) (pasta asciutta; seca), v južni Italiji znani tudi kotvermicelli. Beseda spaghetti pomeni majhne niti.
·         Tagliatelle (pasta asciutta; all'uovo), so ploščati , 6 mm šitoki rezanci
·         Tagliarini (pasta asciutta; all'uovo), so polščate trakaste testeninepodobne kot tagliatelle, le nekoliko ožje.
·         Tortellini (pasta asciutta; all'uovo), to so majhni polnjeni testeninasti cmoki, ki so po legendi oblikovani po Venerinem popku. Navadno so ponjeni z vrsto različnih nadevov.
·         Ravioli (pasta asciutta; all'uovo), to so najbolj znani testeninasti cmoki. So štirikotni in polnjeni s špinačo in z ricotta sirom ali zelišči, lahko pa tudi z mesno mešanico.
(vir: wikipedia)

Moji ravioli so takšni kot v enciklopediji :) veliki, štirikotni…v praksi se lahko naredijo tudi trikotni.



Pri pravem testu za testenine se uporabijo le rumenjaki in durum moka ali mešanica mok, jaz pa sem naredila eksperiment in uporabila pirino moko in 2 cela jajca. Če dodaš še beljake, pridejo testenine malenkost bolj čvrste, ampak to nikogar ni motilo, saj so si vsi obliznili prste.


2 jajca
250 g polnozrnate pirine moke
250 g rikote
3 žlice blanširane in zmiksane špinače
10 večjih svežih šampinjonov
oljčno olje
3 stroki česna
1 dl belega vina
2 dl smetane za kuhanje
sol
poper


Moko stresemo na delovno površino in v sredi naredimo jamico, kamor zlijemo žvrkljani jajci. Z roko umesimo testo. Po potrebi dodamo moko. Testo mora biti srednje čvrsto, homogeno, ne pa suho in trdo. Malo ga pustimo počivati.

Ta čas naredimo nadev. Blanširano in zmiksano špinačo, ki smo jo začinili s poprom, soljo in česnom damo v posodo ( 3 žlice) z rikoto. Vse dobro premešamo.



Testo razvaljamo na tanko v obliki kvadrata in ga razrežemo kot mrežo. Posamezni kvadratki naj bodo dimenzije 8 krat 8 cm.



Na vsak kos testa damo malo kepico polnila, robove premažemo z mlačno vodo in jih zlepimo.

Na štedilniku pripravimo slan krop.

Šampinjone na tanko narežemo in na hitro popražimo na oljčnem olju in česnu. Ko zadišijo, zalijemo z belim vinom in deglaziramo.




Po cca 5 min zalijemo s smetano za kuhanje in omaka je nared.

Med tem ko pripravljamo omako, v slan krop damo nekaj raviolov (ne preveč, da imajo dovolj prostora), počakamo da  priplavajo na površje ( to pomeni, da so kuhani al dente) in jih poberemo.


Sveže in vroče postrežemo z odlično omako…kako se mi cedijo sline :) grem jest…




sreda, 18. februar 2015

Sirova Manhattan torta

Manj je več. To res drži kot pribito, pa naj gre za obleko, notranjo opremo prostora, avto…karkoli, tudi pri hrani in prezentaciji je tako.

Marsikatera jed izgleda tako lepo, ampak ali je tudi na jeziku "lepa"…spomnim se piškotov, ki mi jih je ponudila znanka, ko sem bila na obisku. Tako lepo okrašeni,  vsi enaki in popolni, ampak groznega okusa. Je že res, da živimo v času, ko je vsega na pretek, ampak da kupiš tako zelo zanič kekse…to se moraš pa ekstra potruditi. 

Dragi moji, ni samo videz pomemben, ko ponudiš neko jed, okus je na koncu najpomembnejši ne glede na vse. Pravi gurman, katerega okus je še pristen in ni pokvarjen s strani raznih ojačevalcev itd., zna ceniti in okusiti katero okoli jed, v katero je bila poleg kvalitetnih surovin  vložena tudi kuharjeva  ljubezen in energija.

Ena res zelo okusnih in preprostih sladic je sirova Manhattan torta. Naredi se jo tako…


200 g keksov Petit Beurre 
50 g orehov
85 g stopljenega masla
500 g pasirane skute
2 veliki jajci
140 g kristalnega sladkorja
1 kavna žlička bio vanilijevega prahu
200 g kisle smetane


V večjem loncu razpustimo maslo. Kekse in orehe zmeljemo na drobno s pomočjo mlinčka in jih dodamo maslu. Dobro premešamo in stresemo v namaščen pekač za torto premera 20 cm. Pekač postavimo v hladilnik.


Medtem v posodi z električnim mešalnikom penasto zmešamo jajca in sladkor ter vanilijo. Počasi dodamo skuto in mešamo naprej, da dobimo gladko zmes.


Pekač vzamemo iz hladilnika, na testo zlijemo maso in damo v segreto pečico na 190 stopinj C  za 30 min.



Po tem času torto vzamemo iz pečice, čez prelijemo in razmažemo kislo smetano ter pečemo še 8 min. Kisla smetana mora ostati še bela in ne sme porumeneti.



Pečeno in ohlajeno torto postavimo za 8 ur ali kar čez noč v hladilnik. Preden postrežemo sladico, jo damo uro prej ven iz hladilnika.

Za preliv zmešamo malinovo marmelado in limetin sok po okusu in prelijemo kos odlične in zelo okusne torte.












torek, 17. februar 2015

Ingverjevi krofki z limeto

Otroka sta naravnost navdušena nad današnjim dnem, pustnim torkom. Že navsezgodaj zjutraj se je treba hitro vstat, umit in čimprej našemit v najljubša kostuma, da jima slučajno ne bi kaj ušlo. 
Ko jaz še komaj gledam in sem še v pižami, že rišem po obrazu mlajše hčerkice, ki ima »brenclje v tazadnji« in se hoče ves čas gledati v ogledalo. Še zadnji popravki, saj mora biti vse perfect, pa še krona za starejšo in hitro, hitro v vrtec.

Za malico bodo seveda krofi, taki z marmelado, kot se za pustno malico spodobi, jaz pa bom na današnji dan postregla družini in prijateljem  z domačimi, ingverjevimi krofki z limeto.

Kako se naredijo?



900 g moke
5 čajnih žličk sode bikarbone
1 in pol čajne žličke soli
1 in pol čajne žličke naribanega ingverja
400 g sladkorja
500 ml pinjenca
60 g masla, stopljenega in ohlajenega
2 veliki jajci
2 limeti
sladkor v prahu


V veliki skledi zmešaj moko in sodo bikarbono (vse skupaj presejano), sol in ¾ žličke naribanega ingverja.
V drugo skledo dodaj 300 g sladkorja in jajci. Stepaj z mešalnikom, dokler ne nastane bleda,rahla, puhasta zmes. Dodaš pinjenec in stopljeno maslo ter še naprej mešaš z mešalnikom. Homogeno zmes zliješ v veliko skledo z moko in stepamo tako dolgo, da se vse poveže in nastane gladka masa.



Maso streseš na pomokano delovno površino in ugneteš mehko testo. Razvaljaš ga na 8 mm debelo, z modelom (lahko tudi s kozarcem) narediš kroge in jih ocvreš v kvalitetnem olju segretem na 175 stopinj C do hrustljavega (zlatega).





Limeti iztisneš sok in ga pomešaš z nekaj žličkami sladkorja v prahu (po želji), da dobimo t.i. limetin namaz.
Vsak ohlajen krofek nežno prerežeš na pol, vendar ne do konca, in namežeš z limetinim namazom.



V možnar ( ali mešalnik) daš preostalih 100 g sladkorja in ¾ žličke naribanega ingverja in mešaš, da dobiš ingverjev sladkor.

Vsak krofek na koncu še posuješ s tem aromatičnim sladkorjem.

Pa kaj potem, če imam razmazano šminko, te domači krofki so res odlični.



ponedeljek, 16. februar 2015

Marcipanovi flancati in krofki

Balkonsko okno odprem na stežaj…mmmm kako paše, ko te toplo sonce boža po obrazu, vdihuješ svež zrak s primesmi pomladi…kmalu, kmalu bo tu, še malo. Pa ne mi reči, da je bil vikend uspešen in da smo končno že v začetku tedna dobili tako lepo vreme :) Deluje, deluje, ta pust…veliko dobre volje, srčnosti in radosti, pa sploh nobenih ovir ni.

Močno sonce izkoristim, da energetsko napolnem kristale in se vrnem v kuhinjo, kjer nastajajo fantastični flancati in krofki. Ta pustni čas kar izkoristim za raziskovanje in eksperimentiranje novih jedi, ki seveda pašejo zraven lasulj, umetnih brkov in barvnih in nasmejanih obrazov. Ne pomnem, da bi krofe, flancate, miške jedli še kakšen drug čas, kot pa za pusta hrusta, zato se jih najemo do nezavesti :)



500 g moke
30 g kvasa
80 g sladkorja
¼ l mlačnega mleka
50 g surovega masla
3 jajca
50 g surove marcipanove zmesi
½ žličke soli

100 g zmletega sladkorja
4 žlice ruma
mandljevi lističi


Moko presejemo v večjo skledo, na sredini naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas ter ga z malo sladkorja, mleka in malo moke zmešamo v kvasec.



Vzhaja naj 15 min. Ta čas razpustimo surovo maslo in ga z jajci, ostalim sladkorjem in marcipanom ter soljo penasto umešamo.



To zmes dodamo v skledo z kvascem in nato skupaj z moko stepamo, da nastane homogeno, rahlo testo. Pustimo ga, da vzhaja 30 min.



Pol testa razvaljamo na 8 mm debelo,  izrežemo pravokotnike z dvema zarezama na sredini, iz druge polovice pa naredimo po cca 50 g težke kepice, oblikujemo kroge in v vsakega z ročajem kuhalnice naredimo luknjo.



Pustimo, da flancati in krofi malo vzhajajo, potem pa jih ocvremo v olju segretem na 175 stopinj C.




Sladkorni prah zmešamo z rumom, premažemo krofe in flancate ter jih posujemo z mandeljnovimi lističi.










petek, 13. februar 2015

Valentinovi popsi s krokantom

Točna razlaga jutrišnjega praznika…»Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.« (vir: wikipedia)
Romantični dan, kaj…za taprave romantike, ki si izkazujejo pozornost z izmenjavo ljubezenskih pisemc v obliki srca ali Kupida. Praznik kot tak naj bi k nam prišel iz Nizozemske…pa prebrala sem celo in komaj verjela, ampak očitno je res, da se na dan zaljubljencev vsako leto pošlje ok. milijarda pisemc, s čimer se ta praznik uvršča na drugo mesto (na prvem je božič). In kdo jih kupi največ? Ja, ženske…in to kar v 85%, si morate mislit. A to pomeni, da smo ženske bolj romantične? Kje ste moški? Jaz in moj dragi se imava rada celo leto, tako da s tem nimava težav :)
Pri nas se že dolgo praznuje 14. februar kot dan , ko se ptički ženijo, Valentin pa je prvi pomladni svetnik, ki prinaša ključ do korenin…to pomeni, da lahko, če ti vreme dopušča, že začneš riti po vrtu. Komaj čakam, da zasadimo začimbe, pastinak in murvo. Tak je plan :)

Glede na obilico snega, ki ga imamo mi hribovci, pa bom morala še malo počakati.

Ker nisem na vrtu, sem v kuhinji in za vas sem pripravila posebne valentinove popse s katerimi lahko presenetite svojo drago ali dragega.




Za cca 25 popsov:

80 g mehkega masla
80 g sladkorja v prahu
20 g zmletega rjavega sladkor (Demerara)
2 jajca
ščep bio vanilijevega prahu
160 g moke
1 zravnana čajna žlička kakava v prahu
2 g sode bikarbone
ščep soli

100 g bele čokolade
100g temne čokolade
lešnikov krokant




Maslo, sladkor in vanilijev prah penasto vmešamo (na najvišji hitrosti).


Struktura mora biti res puhasta. Nato vmešamo eno jajce in čez minuto še dugo. Ko dobimo lepo homogeno maso, zmanjšamo hitrost mešalnika in dodamo sol, presejano moko, sodo bikarbono in kakav.



Z maso napolnemo dresirno vrečko in zapolnemo ¼ jamice na silikonskem pekaču za popse, ki smo ga predhodno namazali z maslom. 



Na sredino vsake mase damo poljubno polnilo ( marmelada, lešnikov namaz, karamelni namaz,…), ki ne sme biti preredko, sicer se lahko razlije in ne bomo dobili lepih kroglic. Na vrhu končamo z maso iz dresirne vrečke in dobro zapremo jamico ter pazimo, da ne napolnemo preveč.



Pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj, 12 min.

Pečene in tople žogice odstranimo iz pekača in ohladimo.



Stopimo obe čokoladi, temno na 31 stopinj C, belo na 27 stopinj C in poljubno prelijemo žogice. 



Palčko za popse pomočimo v čokolado, nabodemo žogico, prelijemo s čokolado in pomočimo v krokant. Pripravimo si peki papir, kjer se popsi ohlajajo.



Lahko pa jih samo prelijemo s čokolado, odložimo na peki papir, da se strdijo in položimo v papirnate  posodice za mignone.

Popsi so res lepo darilo in verjamem, da bo ob pogledu nanje vsak navdušen.









četrtek, 12. februar 2015

Pita iz pora in slanine

Zelo rada imam poletje, kar pomeni, da mi zima ni najbolj pri srcu… normalno, saj je pravo nasprotje poletju, pa prepričana sem, da sem živela v prejšnjem življenju na morju, na otoku, na Kanarcih, kjer je povprečna temperatura celo leto 20 stopinj C. Sanjam o svoji vili na Playi del Englese…enkrat, zagotovo se vrnem… in srkam vroč čaj z medom. Sanje so dovoljene :)

No, se pa imamo fino v pustnem času, ko se potrudim in otroke našemim po njihovi volji, pa ogledamo si kakšen karneval ali lokalne pustne povorke, kjer si lahko fino natreniraš trebušne mišice, ko se iskreno nasmejiš ljudem, ki jim res ne zmanjka idej. Pustni čas po nekaterih mestih traja že cel teden, cel teden veselica. Mi pa čakamo na ta vikend. En plus za zimo, ki je upam da v odhodu in jo kmalu nasledi  pomladna toplota, več sonca, pa D vitamina in seveda vse kar paše zraven.

Jedi, ki jih lahko pripraviš v naprej (delno ali pa v celoti) naravnost obožujem, sploh če smo v časovni stiski, nekaj je pa treba jesti. Moja pita iz pora, krompirja in slanine je kot nalašč za dni, ko si odsoten, na obisku, karnevalu, sankanju na bližnjem griču. V takih primerih jo pripravim zjutraj, testo pa že dan prej. Topla ali hladna, vedno tekne.



Testo:
250 g moke
125 g masla
1 jajce
pest naribanega parmezana Grana Padano
ščep soli


Nadev:
1 večji por
4 srednje veliki krompirji
200 g kvalitetne pečene slanine ali pancete
1 čebula
3 stroki česna
sol
poper
oljčno olje
1 jajce
250 ml smetane za kuhanje


V skledo stresemo moko in maslo ter na hitro vgnetemo, da dobimo večje drobtine, nato dodamo jajce, sol, parmezan in vmesimo testo. 


Zavijemo ga v folijo in damo v hladilnik  za 30 min, če ga pripravimo dan prej, ga hranimo v hladilniku in ga pred razvaljanjem damo 1 h prej ven iz hladilnika.


Ta čas pripravimo nadev. Slanino narežemo na majhne kocke in jo popražimo v večji ponvi, da postane hrustljava. Za kratek čas jo odstranimo iz ponve na krožnik s kuhinjsko brisačo. Olupljen in na tanke palčke narezan krompir popečemo na vročem olju, da se malo zmehča. Dodamo na drobno narezano čebulo in česen, malo solimo in ves čas mešamo na srednjem ognju. 



Por očistimo, prav tako narežemo na palčke in dodamo mešanici.



Ko vpade in zadiši, dodamo še prej pripravljeno slanino in vse dobro premešamo. V manjši skledi z metlico zmešamo smetano, jajce, sol, poper.



Testo razvaljamo v obliki kroga za keramičen ali kovinski pekač premera cca 28 cm, na cca 7 mm debelo. 


Obložimo pekač, obrežemo robove in vanj stresemo maso. Damo v segreto pečico na 190 stopinj C. Po 20 min vzamemo pito iz pečice in jo prelijemo s stepeno smetano in jajcem ter jo vrnemo v pečico še za 20 min.


Lahko jo jemo še vročo ali pa hladno še isti dan za malico, predjed ali kosilo skupaj s solato in vrčkom piva :)