sobota, 30. maj 2015

Krhki sirovi rogljički

Zabave so zelo zelo različne. Privatne in službene se zagotovo razlikujejo. Ker je ta čas primeren za takšne in drugačne sprostitve, je poleg tudi Sladki Chef s svojimi nebeškimi dobrotami, narejenimi z ljubeznijo.

Kaj ponuditi, ko se zabava začne že v dopoldanskem času…kavica, sok, voda, radenska, kup različnih, slastnih prigrizkov med katerimi ne smejo manjkati sirovi rogljički s peteršiljem in semeni. Pripravljen imam fantastičen recept, ki je super ideja za popestritev poznega zajtrka ali dopoldanske malice, ki se po navadi pri marsikomu začne s kavo in klasičnim maslenim rogljičem. Smoothie bi bil fantastična uvertura, vendar ker nimamo hladilnika in catering opreme na razpolago, pride v poštev le nekaj v trdem agregatnem stanju :) Torej, moji sirovi rogljički se pripravijo takole…




Za cca 15 kosov:

250g moke
3 rumenjaki
sol
125g masla
200 g sira narezanega  na tanke rezine
2 žlici sesekljanega peteršilja
žlica mleka
2-3 žlice semen



V večji skledi ali na pomokani deski zamesimo testo iz moke, 2 rumenjakov, soli in 2 žlic vode. Koščke masla razporedimo po robu in vse skupaj na hitro zamesimo.




Testo zavijemo v folijo in damo v hladilnik za 1 uro.

Na pomokani površini razvaljamo testo v velikosti 30 × 40 cm in izrežemo trikotnike v velikosti 8 × 15 cm. 




Sir dvakrat prerežemo po diagonali, da dobimo 4 koščke. Na vsak trikotnik testa damo po dva trikotnika sira in malo peteršilja ter zavijemo v rogljiče.




Rumenjak žvrkljamo z malo mleka in premažemo rogljiče ter posujemo s semeni.






Sirove rogljiče razvrstimo na pekač in jih pečemo na srednji višini pri 200 stopinjah C, 22 min, da postanejo zlato rumeni.





To je to :) Počakamo, da se ohladijo in jih postrežemo. Ohlajene lahko vzamemo tudi s sabo… 








sreda, 27. maj 2015

Charlotte a la Sladki

Nekoč sta živela en fant in ena punca. Prvič sta se videla v tretjem razredu OŠ. Takrat si nista bila še všeč in nista vedela kaj ima prihodnost pripravljeno zanju. Drugič sta se »malo bolje« videla v gimnaziji, se zaljubila in srečno živela do konca svojih dni.

Tako nekako bi izgledal super super hiter pregled najine zveze za nazaj in za naprej :)  Kaj vse se je že zgodilo in kaj vse še prihaja, naj ostane skrivnost. Najpomembneje je, da ta srčna ljubezen raste in se širi naokrog…

V glavnem, ker sva postala v letošnjem letu, v tem prečudovitem mesecu  polnoletna, sem se odločila izpolniti željo mojega dragega in mu pripraviti  sladko presenečenje.

Slastni Charlotte s čokoladnim sladoledom in slivovo marmelado bi se redko kdo uprl…ta bo samo za mojega dragega. Lubi, še 100 let, a ne?




Za rulado:
4 jajca
100 g sladkorja
100 g moke
6 velikih žlic slivove marmelade
1 l domačega čokoladnega sladoleda (blog recept 21.5.2015)


S pomočjo multipraktika penasto vmešamo jajca in sladkor. Jajca imejmo pred pripravo vedno zunaj, na sobni temperaturi. Če so vse sestavine enake temperature, potem dobimo pravilno strukturo mešanice.
Ko postane naša masa puhasta in pobledi nežno, počasi vmešamo presejano moko. Jaz najraje uporabljam metlico, v receptih je po navadi navedeno z žlico, da se zračnost mase ohrani.
Pripravljeno maso zlijemo na večji pekač na pergamentni papir (papir za peko), zgladimo in damo v pečico, ki smo jo že prej segreli na 180 stopinj in pečemo 8-10 min oz. toliko da postane zlato rumeno.




Pečen biskvit umaknemo iz pečice, ga obrnemo, da odstranimo papir in ga takoj zavijemo v prtič, ki smo ga predhodno posipali s sladkorjem v prahu. Tako zavit naj se ohladi.




Ohlajen biskvit odvijemo, ga enakomerno premažemo z marmelado, zavijemo in postavimo v hladilnik.



Srednje veliko posodo obložimo z živilsko folijo. Ohlajeno rulado narežemo na tanke rezine in z njimi obložimo celotno skledo. 




Prej pripravljen ohlajen sladoled zlijemo na rezine rulade in na vrhu pokrijemo s preostalimi rezinami. 







S folijo »zapremo« skledo, rahlo pritisnemo in postavimo v zamrzovalnik za nekaj ur.


Še zamrznjeno Charlotte prekucnemo na pladenj ali tortni podstavek, počakamo 20 min, nato pa narežemo in postrežemo. Kremni domač sladoled in nežna sladka slivova marmelada se perfektno dopolnjujeta. Poskusite :)







četrtek, 21. maj 2015

Temni sladoled

V vrtcu zopet nekaj razsaja. Še kar ni konca, kljub temu da nas sonce že nekaj časa razvaja z visokimi in prijetnimi temperaturami…in moje najmlajše dete je z mano doma. Na srečo ni nič hujšega, tako da gre kmalu nazaj med prijatelje.

Dolgčas pač naredi svoje :) Novodobni otroci so drugačni kot smo bili mi v njihovih letih.
Moj fokus ni otrokov fokus, to je za razumeti, tako da je potrebna nenehna motivacija, da naredim svoje delo do konca in smo na koncu vsi srečni.

Vsak mora narediti nekaj za skupnost. To je moj domači slogan. Po vsakem dobrem delu, sodelovanju sledi t.i. nagrada. Ker damo doma ogromno na zdravo prehranjevanje, to pomeni, da mora biti hrana tako za telo kot tudi za duha, torej uravnotežena, so tudi sladke nagrade domače.

Ker smo bili vsi zelo, zelo pridni si bomo privoščili domač, kremni, kuhan sladoled iz temne čokolade z metinimi lističi z vrta.

Domač sladoled se ne more primerjati z industrijskim, saj veš točno katere surovine si uporabil za izdelavo (predvsem veliko ljubezni :). Nič novega...tako je res pri vsaki domači zadevi. Ko imam malce več časa, se ga vedno potrudim sama narediti. Upam na letošnje vroče poletje in na veliko domačega sladoleda, takega slastnega kot je moj tokratni čokoladni.



 2 jajci (sveži od srečnih kokošk)
100 g rjavega sladkorja (Demerara)
600 ml sladke smetane (najmanj 30 % maščobe)
225 g temna čokolade
šilce whiskey-a
sveži metini lističi


V skledo, ki je odporna na vročino, damo jajca in sladkor in stepamo nad parno kopeljo toliko časa, da se sladkor stopi in mešanica malce speni.




V kozici segrejemo 300 ml sladke smetane in ji dodamo nasekljano čokolado. Neprestano mešamo in pazimo, da temperatura ne naraste preveč in se nam čokolada sesiri.
Raztopljeno vročo čokolado v smetani počasi prilivamo stepenim jajcem in pri tem ves čas hitro mešamo z metlico.




Posodo z mešanico postavimo nazaj nad parno kopel. Pri tem pazimo, da se skleda ne dotika vode. Zmes med stalnim mešanjem počasi segrevamo dokler se ne začne gostiti.




Nato jo prelijemo v drugo, čisto in ohlajeno posodo ter počakamo, da se popolnima ohladi.
Preostanek smetane stepemo skupaj z whiskey-em do polovice in jo vmešamo v ohlajeno čokoladno zmes.









Celotno čokoladno zmes damo v večjo posodo za zamrzovanje in damo pokrito v zamrzovalnik za cca 2 uri, da se malo strdi. Po dveh urah ponovno premešamo in vrnemo v zamrzovalnik dokler se strdi.





Pred postrežbo vzamemo sladoled cca 20 min prej iz zamrzovalnika, ga narežemo na kockice, okrasimo z svežo meto in razdelimo…in uživamo v božanskem, polnem čokoladnem okusu…najboljši čokoladni sladoled ever J:)

torek, 19. maj 2015

Pavlova v kozarčku

Pripraviti želim eno sladico, nežno, lahkotno, ki se topi v ustih in ki je kot nalašč za ta prijeten, sončen, skoraj poletni dan.

Že nekaj časa sanjam o Pavlovi. Priprava je mala malica, sušenje in pozor NE peka, pa popolnoma druga stvar. Ta sladica se počasi in dolgo suši pri ok. 100 stopinjah C in priprti pečici kar nekaj ur, zato je potrebno biti zelo potrpežljiv, poznavanje svoje pečice pa pride še kako prav.

Hitro se namreč lahko zgodi, da je temperatura malenkost previsoka (pri tem je pomembna vsaka stopinja) in iz predvidene snežno bele nastane rahlo zapečena in gumijasta. No ja, nekaj treninga je potrebnega, saj so recepti za Pavlovo zelo različni, npr. sušenje pri 110 stopinjah 3 ure, pri 100 stopinjah 8 ur ali pa pri 180 stopinjah pol ure. Tudi sestavine se razlikujejo… nekateri dodajo škrob, kis (za svetleč beljak...brez skrbi kis izpari). Pri vseh receptih je potrebno paziti, da Pavlove ne vzamemo takoj iz pečice, ampak pustimo, da se počasi ohladi pri priprti pečici.

Sem se pa tudi že večkrat vprašala, zakaj ji je ime ravno Pavlova in ne kaj drugega. Pavlova, Ana namreč, je bila zelo znana ruska balerina, ki je živela med letoma 1885 in 1931. Njena nežnost, prefinjenost, belina, ki jo je izžarevala v Labodjem jezeru, je bila inspiracija nekega avstralskega kuharja, ki je posebej zanjo naredil rahlo torto iz beljakov, Pavlovo.     

Ker rada eksperimentiram, sam si zamislila, da bi naredila tako Pavlovo z vanilijevim moussom in višnjami kar v kozarčku. In tako je bilo…





6 bejakov
250 g sladkorja v prahu
pol čajne žličke vinskega kamna
ščepec soli
vanilijeva krema (iz pol l mleka, recept zanjo je v receptu, 18.maj 2015)
2 dl sladke smetane za stepanje
zamrznjene višnje (na kozarec 1 jedilna žlica višenj)

Pripravimo pekače obložene s peki papirjem.

S pomočjo multipraktika (je najlažje) stepemo iz beljakov sneg. V trdo stepen sneg vmešamo vinski kamen, sol in postopoma še sladkor. Vse skupaj stepemo nekaj minut oz. tako dolgo, da se sneg začne svetiti.







Pripravljeno maso damo v dresirno vrečko z okroglim nastavkom in na peki papir narišemo enakomerne kroge premera 10 cm v enem sloju pri čemer naj bo vrh v sredi. Če nabrizgamo sneg v več slojih, moramo sušenje podaljšati.





Pladnje damo v že segreto pečico na 110 stopinj C za 3 ure. Pri tem pustimo pečico malenkost odprto (1 cm), ravno toliko, da lahko odvečna vlaga izpareva.





Po treh urah pečico ugasnemo in pustimo, da se beljakovi krogi ohladijo.






V večji skledi ročno stepemo sladko smetano do polovice in vanjo počasi vmešamo vanilijevo kremo, da nastane homogena zmes. Do serviranja jo postavimo v hladilnik.






Kozarčke napolnemo z nekaj žlicami vanilijevega moussa , žlico višenj in nalomljenimi beljakovimi krogi.




Kisle višnje in sladka krema s hrustljavo beljakovo skorjico...harmonija okusa, ki te popelje v drugo dimenzijo...absolutno fantastično in absolutno se izplača poskusit :) 


ponedeljek, 18. maj 2015

Tortice s čokolado in vanilijevo kremo

Koliko škatel…preselili smo se že zdavnaj, škatel pa še kar ni konec . Cel kup stvari, ki ti jih je škoda zapakiraš z mislijo, da mi morda pride še kaj prav…kaj pa veš. Ta ista škatla te čez pol leta še vedno čaka, da jo odpreš in pospraviš, ti pa kar odlašaš in odlašaš, ker ne veš kam naj vse pospraviš. Nenazadnje so to stvari, ki jih leta nisi niti povohal, sedaj se ti pa »smilijo«. Včasih smo kot nekakšni hrčki, ko se oklepamo neke preteklosti.

Ampak nekaj pa sem le našla v eni izmed kartonastih škatel…to si pustim za spomin. Rojstnodnevne voščilnice moje babi, napisane s preciznimi črkami in energično vsebino. Koliko ljubezni v vseh besedah…danes je to že redkost, da bi ti kdo napisal nekaj lepega. Zares lepega.

Odločila sem se, da spečem tortice in jih odnesem babi. Skodelica čaja, tortica in klepet..ja, to zadnje si najbolj srčno želi. Draga babi Ivanka te so zate.



160 ml sladke smetane
200 g temne čokolade
ščep bio vanilijevega prahu
3 jajca
50 g rjavega sladkorja
50 g kristalnega sladkorja
90 g moke
1 čajna žlička kakava
ščep sode bikarbone
0,5 l bio polnomastnega mleka
2 rumenjaka
70 g sladkorja
45 g koruznega škroba
vanilijev strok
50  temne čokolade (za okraske)


V kozici segreješ smetano do vrenja in jo preliješ čez čokoladne koščke. Dobro premešaš, da dobiš homogeno čokoladno zmes.




S pomočjo multipraktika stepeš jajca in sladkor, da dobiš rahlo, puhasto zmes. Tej zmesi počasi med mešanjem dodaš ohlajeno čokoladno zmes, vanilijo ter presejano moko s sodo bikarbono.



Fino čokoladno maso razporediš po papirnatih modelčkih v pekaču za mafine in sicer do 2/3. 



Pečeš v že ogreti pečici na 180 stopinj 25 min. Če je pečeno, preveriš z leseno paličico.
Pečene tortice odstraniš s pekača in ohladiš.




Med tem ko se tortice hladijo pripraviš vanilijevo kremo in okraske…

V kozici segreješ mleko v katero daš vanilijevo sredico in ostanek stroka, ki ga boš kasneje vzel ven.
V drugi posodi penasto zmešaš rumenjake in sladkor. Tej zmesi dodaš še škrob in zelo dobro premešaš.  Zelo gosto postane.




Ko je mleko tik pred vretjem, odstraniš vanilijev olupek, malo mleka zliješ v zmes z rumenjaki, da se "privadijo" temperature in hitro premešaš z metlico ter vse skupaj zliješ nazaj v kozico z mlekom, kjer neprestano mešaš, da se vanilijeva krema zgosti. Mešati moraš hitro, da rumenjaki ne zakrknejo.




Nizek pladenj ohladimo z vodo in nanj zlijemo vročo vanilijevo kremo, jo pokrijemo z živilsko folijo, da ne nastane kožica ter počakamo, da se ohladi.




Pripravimo še čokoladne okraske. Čokolado stopimo (kot je opisano v Temperiranju čokolade) in naredimo poljubne okraske na papirju za peko. Lahko ga tudi zvijemo.





Ohlajenim torticam okrasimo z vanilijevo kremo in okusnimi čokoladnimi okraski. Naravno in božanskega okusa :) Res so fantastične :)















sreda, 13. maj 2015

Zeliščno maslo z drobnjakovimi cvetovi

Tako lepe, sončne dneve idealne temperature je najpametneje preživeti  zunaj na zraku. Jaz jih. Če se le da, in čas dopušča. 

Poleg ritja po zemlji in urejanja okolice (joj kako bo lepo, samo še trava zraste…), na veliko sadimo, presajamo v in znotraj rastlinjaka. Vse tako lepo uspeva, da so moja usta že nekaj časa raztegnjena do ušes. Sicer pa, če vložiš nekaj svoje energije, volje in radosti, mora zadeva obroditi sadove. Temu se reče moč energije :)

Je pa res, da tudi pri zunanji opravilih na vrtu obvezno upoštevam nasvete moje frendice Lune. Po zaslugi fantastičnega  Naravnika  točno vem kaj, kdaj in kako. Deluje 100%, vam povem.
Moči narave pač ne moremo kljubovati.

Na vrtu zelo pridno uspevajo zelišča, ki jih naravnost obožujem in so obveza na jedilniku. Ker imamo ogromno čemaža (kmalu bo šel v cvet, in pa pa), drobnjaka in timijana, sem se odločila, da naredim Zeliščno maslo in na pametni način izkoristim, kar mi Zemlja ponuja. Večino  bom zamrznila, saj v zamrzovalniku zdrži  nekaj mesecev in je čudovit v kombinaciji s pečeno zelenjavo ali mesom, malo pa ga bom prihranila za slastno cvetno  vrtno malico.




250 g masla
šopek čemaževih listov
5 timijanovih vejic
šopek drobnjaka
drobnjakovi cvetovi


Maslo damo v večjo posodo in počakamo da se zmehča.






Med tem nasekljamo čemaževe liste, drobnjak in timijan in jih dodamo maslu. Vse skupaj dobro premešamo, da se zelišča (začimbe) lepo enakomerno porazdelijo po maslu.




Zeliščno maslo, da se ne pokvari, najlažje shranimo v zamrzovalniku in sicer tako, da ga zavijemo v peki papir. 





Takega ga lahko shranjujemo v zamrzovalniku nekaj mesecev in ga rabimo po potrebi.


Jaz si ga bom privoščila na opečenem kruhku. Prava vrtnarska malica J