sreda, 29. julij 2015

Losos kruhek z rukolo in mehkim kozjim sirom

Losos barva je na lestvici top 5 v moji omari, ne glede na sezono in trende. Preprosto jo obožujem. Obožujem pa jo tudi na krožniku…in to poletje na nohtih :)

V hladilniku imam rezine slastnega dimljenega lososa iz kontrolirane reje iz katerega bom pripravila slasten snack … morda hladno predjed, kosilo…moram še premisliti.

Dimljenega lososa, kralja med ribami, ponujajo pri nas skoraj v vsaki večji trgovini, vendar moramo biti pri nakupu pozorni, saj ne spadajo vsi t. i. dimljeni lososi v isti koš. Posamezna pakiranja se zelo razlikujejo v ceni in kvaliteti. Pozorni moramo biti pri branju deklaracije in se prepričati, da resnično kupujemo lososa in ne saja, morskega lososa (seelachs). Na žalost so v veliki meri deklaracije zavajajoče. Opazila pa sem tudi, da prodajajo dimljenega lososa, ki še od daleč ni videl dima, kaj šele od blizu. Ja, aroma dima...no comment.

Divjega atlantskega lososa boste pri nas zelo težko našli, saj velja za ogroženo vrsto in  je lov nanj močno omejen že 33 let. Torej, atlantski lososi na naših policah prihajajo iz  ribogojnic.

Na vsake toliko časa si poleg domače postrvi in svežih jadranskih rib privoščim lososa iz ekološke reje. Malo, a kvalitetno :) Odločila sem se, da bo danes to losos kruh z rukolo in kremnim kozjim sirom.





Za en krožnik:

3 manjše rezine kruha
maslo
1 rezina dimljenega lososa
3 pesti sveže rukole
sok pol limone
sol
oljčno olje
rezina kremnega kozjega sira 


Žar ponev segrejemo in nanjo položimo manjše kose kruha.





Rukolo operemo in odcedimo.




V manjši posodici z metlico zmešamo preliv za solato in sicer limonin sok, 2 žlici oljčnega olja in ščep soli.





Preliv polijemo po rukoli in dobro premešamo.

Kruhke obrnemo in pustimo, da se na hitro popečejo še na drugi strani ter jih odstavimo. 
Naši kruhki morajo imeti nežno skorjico in ne smejo biti pretrdi.

Vsak še topel kruhek  na tanko premažemo z maslom, nanj položimo rezino  lososa, nato malo rukole, še eno rezino lososa in na vrhu kozji sir.
(dober mehki kozji sir je v običajni trgovini na žalost kar težko kupiti, sploh slovenskega. V ponudbi je le nekaj slovenskih trdih kozjih sirov. Največ je francoskih.)







Kruhek pokapljamo z oljčnim oljem in naš kraljevski snack je pripravljen za srečanje z neučakanimi brbončicami. 








ponedeljek, 27. julij 2015

Domača marelična marmelada

Kar nekajkrat sem že omenila…no, zadnje čase nenehno o tem govorim..namreč o vsej tej domači zelenjavi in sadju, ki sem je deležna, hvaležna in ki jo neznansko cenim. Sploh se ne zavedamo, kaj vse imamo na tem našem malem slovenskem prostoru, med tem, ko v veleblagovnicah ponujajo perujske hruške, egipčanski krompir, južnoafriško grozdje, nizozemski paradižnik, urugvajska jabolka…saj ne morem verjet. Vesela sem za svojo zdravo pamet in poseganjem po sezonskem sadju in zelenjavi, ki uspeva na našem vrtu in vse v radiju 300 km.

Marelice iz vipavskega in briškega konca se s svojim polnim, domačim, naravnim, sončnim okusom absolutno ne morejo primerjati s vele trgovinskimi »od ne vem kod«. Vsak teden mi sveže obrane sadeže pripeljejo skoraj do vrat.

Ker se sezona marelic zaključuje, bom iz zadnje gajbice skuhala domačo marelično marmelado, ki bo še kako prav prišla v hladnejših mesecih za pripravo domačih sladic.




1 kg domačih vipavskih marelic (zelo zrelih)
600 g kristalnega sladkorja
110 g rjavega sladkorja Demerara
1 ščep bio vanilijevega prahu
1 sok limete
2 jedilni žlici vodke


Po tradicionalnih receptih marelice in sladkor 12 ur, nekateri 24 ur prej mešajo, preden sploh pride lonec na štedilnik. Jaz pripravljam »tahitro« verzijo, ki vedno vžge. Na tak način lahko pripravite marmelado za ozimnico ali pa za sprotno rabo in jo odprto teden do dva lahko hranite v hladilniku.

Očiščene kozarce za marmelado postavimo v pečico in jo vključimo na 100 stopinj C, da se segrejejo.




Oprane in izkoščičene marelice damo v velik nizek lonec skupaj z vsem sladkorjem, vanilijevim prahom, sokom limete in vodko. Vse skupaj premešamo, nato pa kuhamo pol ure. Peno, ki nastane na površju, z žlico odstranimo.






Lonec odstavimo in vse skupaj s pomočjo paličnega mešalnika zmiksamo.




Lonec postavimo nazaj na štedilnik za 5 minut. Ker nisem uporabila želirnega sladkorja je moja marmelada bolj podobna zmiksanemu džemu in ni tako zelo gosta. Če želite bolj gosto marmelado, jo morate kuhati še nekaj časa, da izpari še več vode.




Dobro je narediti preizkus in sicer s kuhalnico vzamete nekaj vroče marmelade iz lonca in jo daste na krožnik. Ko se ohladi, krožnik nagnete in preverite njeno viskoznost.

Ko smo zadovoljni s svojo marmelado, previdno vzamemo vroče kozarce iz pečice in vanje nalijemo vročo marmelado skoraj do vrha (1 prst pod robom). Pokrovčke obrišemo z alkoholno krpo (jaz sem jih razkužila kar z vodko) in z njimi dobro zapremo kozarce.






Vroče kozarce pokrijemo z odejo ali debelejšimi prtički in tako omogočimo počasno hlajenje.

Pri ohlajenih kozarcih preverimo ali je vse pokrovčke »potegnilo noter« in jih pospravimo v shrambo.


Tako shranjena domača marmelada nam bo mesece na voljo.

petek, 24. julij 2015

Hitri sladoled z jogurtom, belo čokolado in rum rozinami

Zadnjič poslušam, da je prodaja sladoleda v teh vročih dneh drastično poskočila in da so slaščičarji in prodajalci sladoleda zelo, zelo zadovoljni. Če si ta trenutek nekje na morju ali kakšni drugi lokaciji in se veselo »kuhaš« v teh neznosnih temperaturah, verjamem da se ti poleg klimatiziranega prostora blazno prileže hladna pijača, za posladkati se, pa hladna sladica…večini se.

Pripravila sem še eno različico noro dobrega domačega sladoleda, ki si ga lahko vsak  pripravi zelo hitro in brez uporabe strojčka. En, dva tri in vaš domač sladoled se v zamrzovalniku hladi, čez nekaj uric, pa se v vaših ustih topi.





200 g kvalitetne bele čokolade
450 ml sladke smetane
150 g grškega jogurta
pest rozin
2 jedilni žlici ruma


Belo čokolado nalomimo ali narežemo na koščke in jo nad paro stopimo. Odstranimo in ohladimo na cca 27 stopinj.






Sladko smetano stepemo do polovice in jo hitro zmešamo s stopljeno čokolado.
Dodamo grški jogurt in voila masa je pripravljena za v zamrzovalnik.




Zlijemo jo v posodo prilagojeno za nizke temperature in jo odkrito pustimo v zamrzovalniku od 2 do 3 ure, nato pa jo z vilicami dobro premešamo in vrnemo za 3 ure v zamrzovalnik.




Rozine operemo in jih namočimo za nekaj ur v rum. Če bodo sladoled jedli tudi otroci, rozine namočimo v mlačni vodi.





Pol ure pred serviranjem vzamemo sladoled iz zamrzovalnika in postrežemo. Na vsako kepico damo žličko namočenih, z rumom prepojenih rozin.




Te sladice bodo na vsaki zabavi veseli :)

torek, 21. julij 2015

Bučni gazpacho

Hot town, summer in the city… ja Joe, res je vroče in še sreča, da imam v avtu klimo. Pravi, vroči poletni dnevi so tu in visoke temperature kar vztrajajo in vztrajajo. Po poti razmišljam o receptih, hrani, današnjem kosilu…in se spomnim na andaluzijski gazpacho. To bo idealna, hranilna, zdrava  jed za današnji vroč dan…ampak, v glavi nastane neka druga ideja, o drugačnem gazpachu.

Domači bučni grmi so polni sočnih in svežih plodov, zato sem se odločila, da pripravim hladno, poletno, slastno, hitro, bučno juhico, ki sem jo poimenovala kar bučni gazpacho. Ja, poznavalci bi dejali, da to ni to, da to ni gazpacho, ampak hladna bučna juha (poudarek na HLADNA). Je že res, da sem čebulo in bučke popekla in to samo zato, ker obožujem pečeno čebulo, ki nima vonja in je primerna tudi v hladnem bifeju na vrtni zabavi… Meni je ime bučni gazpacho všeč in pika.

V Španiji rojen gazpacho, hladna, presna juha iz sezonske zelenjave in kruha že stoletja osrečuje Špance. No ja, na začetku je to bila samo hrana kmetov v poletnih mesecih in je predstavljala velik vir izgubljene vode in soli. Danes se ta slastna juhica pojavlja v mnogih različicah, na različnih jedilnikih, tudi na mojem….





Za 4 krožnike:

4 domače mlade bučke
1 srednje velika čebula
2 jedilni žlici oljčnega olja
vejica svežega timijana
ščep provansalskih začimb (majaron, origano, sivka)
ščep muškatnega oreha
sol
poper
3/4 litra vode (manj vode, bolj gosta in obratno)
1 jedilna žlica bio kisle smetane
4 velike rezine polbelega kruha (lahko tudi pirinega, polnozrnatega..)
4 žlice masla (stopljenega)
šopek svežega drobnjaka


Kruh narežemo na kocke in ga popečemo na maslu, da postane hrustljav ter ga odstavimo.




Bučke olupimo (zelo mlade običajno ne lupimo) in jih narežemo na kocke. Prav tako na kocke ( ni potrebno na drobno) narežemo čebulo in jo skupaj z oljčnim oljem in bučkami v loncu na hitro prepražimo. Minuta bo dovolj.





Dodamo vodo, sol, poper, vse začimbe, premešamo in odstavimo.





Juhi dodamo kislo smetano in jo s pomočjo paličnega mešalnika na fino zmiksamo.








Počakamo, da  se ohladi, nato pa v lonec dodamo ves popečen kruh in premešamo.





Juho porazdelimo v krožnike (na vrtni zabavi lahko tudi v kozarce :))


Na vrtu odtrgam še šopek drobnjaka, ga na drobno narežem in posipam po vrhu slastne bučne juhice.












četrtek, 16. julij 2015

Marelični "knedlni"

Vedno, ko odhajam z vipavske doline, odhajam polna lepih slik, trenutkov vtisnjenih v moje srce in z mislijo, da se kmalu zopet vrnem v ta kraj nasmejanih in prijaznih ljudi. 

Mimogrede, tudi moj avto ob odhodu ni prazen, ampak poln fantastičnih, domačih, energije polnih sadežev matere zemlje. Hvala Mirjam za vsak tvoj topel sprejem in kup dobrot, ki jih srčno pridelate na vaši domačiji.

Ker smo fige že »pomlatili«, marelice pa so tudi že proti koncu, sem se odločila, da jih nekaj izkoristim za pripravo klasičnega recepta po moje.

Za pripravo Mareličnih »knedlnov« sem uporabila domač krompir kifeljčar (sorta Kresnik), ki se sicer običajno uporablja za pečenje in velja za delikateso med krompirji. Marsikdo bi moje dejanje obsojal...kifeljčar je zgodnji poletni krompir, ledvičaste oblike in  zelo tankim olupkom, ki ga običajno ne lupimo. 
Cmoki iz kifeljčarja so bili čisti eksperiment s fantastičnim rezultatom.





cca 10 cmokov:


1 kg krompirja (kifeljčarja)
100 g masla
1 čajna žlička sesekljanega pehtrana (ali sušenega)
sol
2 jajci
200 g moke + posip delovne površine
izkoščičene marelice
sladkor
nekaj žlic masla in pol toliko drobtin


Krompir operemo in narežemo na manjše kose ter kuhamo v soljenem kropu do mehkega (ker je mlad, se zelo hitro skuha).





Kuhan krompir najprej pretlačimo s tlačilko, dodamo pehtran in dobro premešamo, da začimba spusti aromo. Še toplemu dodamo tudi maslo.





Pripravljen zmečkan krompir pretlačimo skozi srednje gosto cedilo, da odstranimo olupke in dobimo gladko, pasirano maso.





Počakamo, da se krompirjeva masa shladi, nato pa ji dodamo jajci in dobro premešamo z žlico ali vilicami. Če gnetemo z rokami, pazimo, da mase ne pregrejemo preveč, saj lahko postane preveč lepljiva.





Postopoma dodajamo moko in nadzorujemo strukturo testa, ki mora biti popolnoma nelepljiva, vendar ne preveč trda.





Marelice operemo in jih izkoščičimo. Vsako sredico napolnemo s sladkorjem ali sladkorno kocko.






S pomokanimi rokami oblikujemo male ploščate palačinke v katere zavijemo vsako marelico posebej.  




Cmoke kuhamo v  osoljenem kropu, dokler ne priplavajo na površino. Ko se to zgodi počakamo minuto in jih odstranimo.




V večji ponvi segrejemo nekaj žlic masla in pol toliko drobtin. Cmoke damo na pripravljeno zabelo in jih počasi obračamo, da se drobtine enakomerno primejo celotne površine.







Še vroče ponudimo takoj. Užitek v slastnem domačem poletnem kosilu :)  Dober tek

torek, 14. julij 2015

Solata iz belega fižola in pečenega radiča ter polnjenimi bučnimi cvetovi

Je poletje in vse se vrti okrog dopusta…kdaj in kam letos greš... Zakaj pa bi ravno moral nekam iti, da bi imel temo za pogovor s prijatelji za naslednja dva meseca. Za pravi oddih niso  pomembni le spakirani kovčki in vse ostalo, ampak  moramo na to telo in dušo privaditi, sicer se nam lahko kaj hitro spremeni dopust v borbo z živci in ko pridemo domov ugotovimo, da smo še bolj utrujeni…

Ravno berem super članek o hitrem sproščanju, dopustu in umiritvi ter sprostitvi telesa in duha … vse drži od začetka do konca. Ne potrebuješ, kopalk, rjave kože in dragih počitnic, da bi pretental duha.

Naša lokacija, meni zelo pri srcu, je hkrati tudi naš vsakdanji užitek in sprostitev, kljub delu in vsem obveznostim.

Na vrt skočim še po bučne cvetove, potem pa pripravim okusno poletno solato. Inspiracija zanjo je bila mamljiva solata Andyja Mcdonalda (btw, ima prekrasen ambient za ustvarjanje), jaz sem ji dodala še polnjene bučne cvetove in rezultat je odlična, uravnotežena, samostojna jed.



Za 2 osebi:

1 pločevinka belega fižola
1 glavica česna
4 žlice oljčnega olja
2 žlici bučnega olja
1 srednje velika glavica rdečega radiča
sol
poper
balzamični kis
80 g fete
1 jedilna žlica bučnih semen

4 bučni cvetovi
1 jajce
2 jedilni žlici sveže naribanega parmezana
1 jedilna žlica drobtin




Neolupljeno glavico česna zavijemo v alu folijo in jo 20 min pečemo v pečici segreti na dvesto stopinj.




V manjši posodi zmešamo jajce, parmezan in drobtine, ter s to maso napolnimo 4 čiste bučne cvetove. 





Spečemo jih na ponvi z malo oljčnega olja ter jih pečene odstavimo na kuhinjsko brisačo, da popije odvečno maščobo.




Fižol odcedimo in ga s hladno vodo oplaknemo. Stresemo ga v večjo, nizko posodo in ga na grobo pretlačimo z vilicami.






Česen vzamemo iz pečice, odstranimo folijo in ga iztisnemo na fižol. Sladek in aromatičen česen še kako paše k tej jedi.




Skupaj s 6 žlicami olja (oljčnega in bučnega), česen in fižol premešamo med sabo.




Glavico radiča razrežemo na ozke rezine in jih z nekaj kapljicami olja na hitro popečemo na ponvi ter jih zložimo na prej pripravljen fižol.






Okisamo z balzamičnim kisom ter potresemo z zdrobljeno feto in  bučnimi semeni.





Za piko na i, na vrh damo prelepe, pečene, sočne, bučne cvetove…in fantastična samostojna jed je pred nami :)