Spoštujem tradicijo. Tudi pri kuharskem ustvarjanju. Se mi
zdi prav, da so nekatere tradicionalne, lahko bi rekli klasične jedi, jedi
naših babic, še vedno na meniju najboljših restavracij, največkrat v
obliki chef-ove inspiracijske
nadgradnje. Lepo pa je, če se znajdejo tudi na naši domači mizi. S tem mislim
na štruklje, potice, enolončnice vseh vrst…in štrudelj, po domače oz. zavitek.
Je že res, da to ni naša avtohtona sladica, jo imamo pa vseeno zelo radi, sploh
če je pripravljena tako kot je original s tankim, prosojnim vlečenim testom,
premazanim s stopljenim maslom in najljubšim polnilom… po navadi so jabolka,
jaz pa sem tokrat naredila sirov zavitek in uporabila le domače, naravne
surovine, skuto, jajčka, moko…no, kot vedno. Absolutno!
Za velik pladenj:
350 g polbele moke (mlin Zagradec)
250 ml mlačne vode (energetske Turoff)
ščep piranske soli
4 žlice oljčnega olja (slovenska Istra)
1000 g domače skute (s prijateljeve kmetije)
360 g kisle smetane
4 jedilne žlice rjavega sladkorja (Demerara)
6 žlic stopljenega masla
4 pesti bio rozin
nekaj žlic ruma
Dan prej namočimo rozine v rum. Če ste jih pozabili, nič
hudega. Namočite jih preden se lotite testa.
V multipraktik daste moko, vodo, olje, sol in mešate toliko
časa, da nastane lepo, homogeno testo, ki se ne lepi ( lepo odstopa od sklede).
Vlečeno testo lahko zamesite seveda tudi ročno.
Testo pustite, da počiva pol ure, tačas pa pripravit nadev.
Skuto nadrobite v skledo, ji dodate kislo smetano in sladkor
ter premešate.
Na večjem pultu ali jedilni mizi pripravite pomokan prt, na
katerem boste razvlekli testo. Sprva si pomagate z valjarjem, kasneje pa z
rokami po spodnji strani počasi (da ne nastanejo luknje) vlečemo k sebi in nežno
raztegujemo testo, da dobimo tanko kot pergamentni papir.
Premažemo ga s tankim slojem stopljenega masla, nanj
enakomerno potresemo nadev in rozine ter s pomočjo prta zavijemo v zavitek in
»polža«.
Zavitek položimo na pekač s peki papirjem, ga po površini
premažemo s preostankom masla in damo v segreto pečico na 180 stopinj C za cca
45 min.
Površina pečenega zavitka mora biti zlato rjava in seveda
hrustljava. Ravno hrustljavost je znak ali smo naredili res tanko testo.
Ker sem na začetku omenjala klasiko, še zaključimo v tem
slogu…odrežemo kos toplega, svežega, hrustljavega domačega »štrudeljčka«,
posujemo s sladkornim prahom in ugriznemo vanj. Če nam naše brbončice rečejo
ŠE, pomeni, da smo nalogo opravili z odličnim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar