Lešnikove kockice

Meseci za praznovanja, druženja, veselja…da malo pozabiš na nori vsakdan, se pozabavaš in sprostiš. 

Pri takšnih in drugačnih druženjih v naravi moraš biti še posebno pozoren na pripravo sladic in slanega peciva, sploh če veš, da ni hladilnika na uporabo. Ker so temperature visoke, moraš poskrbeti za hladno verigo. Elegantno pa se izogneš temu problemu, če pripraviš pecivo, ki ni občutljivo, torej ni nujno da je na hladnem (vsaj v času druženja ne), ohrani pa ta svoj slastni karakter.

Druženju v naravi bodo poleg ostalih dobrot delale družbo še Chefove Lešnikove kocke. Ob njih se vsakemu pocedijo sline in ne poznam nikogar, ki bi jih zavrnil. V družbi ostalih slastnih prigrizkov bo to super ideja kot posladek na  team buildingu (brez hladilnika :)).

300 g moke

2 majhni žlički sode bikarbone

200 g sladkorja v prahu

1 kavna žlička bio vanilijevega prahu

100 g mehkega masla

2 jajci

3 zvrhane jedilne žlice jagodne marmelade

200 g masla

200 g sladkorja v prahu

4 velike žlice riževega mleka

200 g fino zmletih lešnikov

200 g grobo zmletih lešnikov

V večji ponvni na hitro prepražimo lešnike, da zadišijo in da jim odstopi  rjav ovoj. Pa tudi bolj aromatični so :)

Polovico jih zmeljemo na drobno, drugo polovico pa grobo.

V večji skledi zamešamo testo  z moko, sodo bikarbono, vanilijo, zmehčanim maslom in jajcema.

Ker je testo izredno mehko si pomagamo tako, da ga razvaljamo na peki papirju ( velikost cca 30×40) in ga položimo v pekač iste dimenzije. Druga možnost pa je, da ga razvaljamo na pomokani površini, ga nežno ovijemo okrog valjarja in ga damo v pekač.

Testo enakomerno premažemo z marmelado in lešnikovo maso, ki jo bomo pripravili v nadaljevanju.

V kozici stopimo maslo, dodamo mu sladkor, riževo mleko in vse lešnike. Mmmm kako bo slastno…

S to maso torej premažemo površino testa in damo v že ogreto pečico na 180 stopinj C za cca pol ure.

Pečeno pecivo odstranimo iz pečice in ga pohladimo.

Hladnega narežemo na enake kockice. Vsako kockico damo v papirnato posodico in jo postavimo na pladenj skupaj z ostalimi slastnimi mignončki in piškotki.

Pladenj slastnih doživetij :)

Zapečena koprivna juha

Včasih, v mojem otroštvu, so ji rekli plevel…saj je je res bilo veliko kot plevela. Danes raste samo na zdravih, neokrnjenih tleh. Da gre za izjemno zdravilno rastlino so vedeli že v starem Egiptu, od tam pa so jo za iste namene prevzeli Grki in Rimljani. Plinij starejši je celo zapisal, » …spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi.« (Wikipedija)

Ta čudežna rastlina, ki čisti telo, je kopriva in za našo hišo jih kar nekaj raste. To pomeni, da živimo v zdravem in nezastrupljenem okolju…pa sej to vem že od vsega začetka, ko sem prvič stopila na parcelo… Torej, iz naših eko, bio (in še kaj) kopriv sem se odločila, da skuham krepčilno juhico. 

Če želite uporabiti  koprive pri kuhi (rezance, njoke…) uporabite le liste in mlade vršičke, pa obvezno nosite rokavice, če se nočete popeči…kopriva vsebuje namreč kremenčevo kislino. Sicer pa vam kakšen mehurček ne bo škodil, kvečjemu koristil, če le lahko zdržite pekoče mravljinčast občutek…:)

Kaj potrebujemo...

450g svežih koprivinih listov in vršičkov

1 l zelenjavne jušne osnove

1 večja čebula

oljčno olje

sol

2 veliki žlici kisle smetane

rezine francoske štruce

parmezan (sveže nariban)

Koprivne liste dobro operemo v mrzli vodi.

V večjem loncu na oljčnem olju prepražimo na kocke narezano čebulo, dodamo koprivne liste in na hitro podušimo.

Dodamo jušno osnovo in pokrito kuhamo 15 min. Odstavimo, dodamo kislo smetano in s paličnim mešalnikom spasiramo v gladko juho.

Posodice za brûlée do 2/3 napolnimo s koprivino juho, na vrh damo rezino kruha in nariban parmezan.

V pečici pri 200 stopinjah zapečemo samo toliko, da se sir stopi in kruh pozlati.

Fantastična, krepčilna in nadvse okusna Koprivna juha :) dober tek.

Hruške z medom in rikoto

Ko računalnik nagaja, pa internetna povezava prav tako nisi ravno eden izmed srečnih uporabnikov… nisem odvisnica od interneta, ampak ko je nuja je pa fino, če gre vse kot po maslu.

Tudi v kuhinji je tako…ne vedno dobesedno. Če nisi dobre volje ali pa se ti ne da ravno, imaš slab dan, je bolje da stvari preložiš za kakšno uro ali dan, če seveda lahko. Največkrat je tako, da smo v stiski s časom in si česa takega pač ne moremo zamisliti. 

Če hočem zdaj oddati članek, moram imeti internetno povezavo. In, če hočem narediti eno sladico z medom, potrebujem med.

Moj pokojni dedi je bil najboljši čebelar in imel je najboljši med. Navajeni smo bili, da ga imamo vedno na zalogi…sedaj je drugače. Medu absolutno ne kupujem v trgovini, ampak samo pri boljših čebelarjih, ki delajo s srcem. Tako kot je delal moj dedi.

Med tem ko čakam (da internet "pride"), naredim eno »tahitro« lahko sladico za gurmane…

3 hruške (ravno prav zrele)

1 jedilna žlica masla

1 jedilna žlica medu

 nekaj žličk rikote

Hruške olupimo prerežemo na pol in polovicam odstranimo peščišče.

V večji ponvi segrejemo maslo in nanj položimo hruške. Zapečemo jih na obeh straneh.

Nanje zlijemo med in jih še malo popečemo.

Hruške postrežemo s slastno medeno omako in rikotinim žličnikom.

Sladko slana nežna hruška kot gurmanska sladica presenečenja. Zelo je okusna :)

Maslena rojstnodnevna višnjeva torta z marcipanom

Je kar navada, da mora biti za rojstni dan na mizi torta, sploh če praznuje otrok. Male, velike, čokoladne, sadne, s fondantom, nadstropne, z jedilnimi okraski in svečkami. Take, kot si jo zamislimo. Okusi pri izbiri tort za praznovanje so zelo zelo različni. Sama prisegam na naravne, sočne, rustikalne tortice polnega okusa in take tudi oblikujem v svoji ustvarjalnici.

 Pravijo, da biskvit za torto lahko speče vsak amater, če le ima pravi recept. S tem se ne morem ravno strinjati, je pa res, da obstajajo izjeme. Biskvitov za torto je več vrst, od čvrstih maslenih, do nežno puhastih, zato moraš vedeti, kdaj katerega uporabiti.

Zadnjič sem gledala eno angleško oddajo, kjer je strokovna ekipa ocenjevala tortne biskvite in seveda torte tekmovalcev. Vsi so imeli že večletne izkušnje in vse torte so izgledale fantastično, ocenjevalci pa so bili kar strogi. Je že res, da so Britanci mahnjeni na torte in tortice in je res, da morajo biti le-te perfektne, sploh če se govori o njihovih tradicionalnih. Na koncu pa so pomembni le prazni pladnji in zadovoljni obrazi. To je za ustvarjalca najlepša nagrada.

Tokrat vam predstavljam čudovito masleno rojstnodnevno višnjevo tortico z marcipanom. Pa poglejmo kako…

100 g mehkega masla

200 g kristalnega sladkorja

4 velika jajca

250 g moke

1 čajna žlička sode bikarbone

1 kavna žlička bio vanilijevega prahu

6 žlic polnomastnega mleka

250 g marcipana

450 g zamrznjenih višenj

70 g sladkorja

3 dl vode (energetske :))

2 dl riževega mleka

10 g demerare, rjav trsni sladkor

1 zavitek za vanilijev puding (kupite kvalitetnega)

S pomočjo multipraktika na najvišji hitrosti stepaj maslo, počasi mu dodajaš sladkor, dokler ne nastane puhasta mešanica. 

Tej zmesi počasi dodajaš jajce za jajcem in ves čas močno stepaš, da postane masa homogena. Odstraniš posodo z multpraktika.

Z metlico počasi vmešaš presejano moko s sodo bikarbono in vanilijo ter mlekom. Masa pride gostejša kot običajno.

Vsebino zlijemo v namaščen tortni model premer 24 cm in pečemo v že ogreti pečici na 180 stopinj C, 20 min. Z leseno palčko preverimo ali je biskvit pečen.

Odstranimo ga iz pečice in ohladimo.

Višnje stresemo v kozico in jih skupaj s sladkorjem (70 g ) in vodo (3 dl) zavremo ter odstavimo in precedimo.

Biskvit prerežemo na pol.

Sok razdelimo v dva dela:  z 2,5 dl prepojimo biskvit, ostalo zlijemo nazaj v kozico, kamor dodamo še riževo mleko in demeraro.

Med tem, ko se biskvit prepaja s sadnim sokom, razvaljamo marcipan na 3mm debelo v obliki kroga.

Pomagamo si s tortnim modelom in izrežemo lep krog, ki ga postavimo na spodnji del biskvita in nanj damo še drugi del biskvita.

Celoten biskvit, z marcipanom v sredi, damo nazaj v tortni model in pripravimo preliv.

Sadni sok z riževim mlekom in demeraro v kozici zavremo, dodamo višnje. Vsebino vrečke za vanilijev puding zmešamo z žlico riževega mleka in jo v počasnem curku vlivamo v kozico. 

Ko se masa začne strjevati, puding z višnjami prelijemo čez biskvit, pogladimo in ohladimo. Na hitro torte in podobno pecivo na ohladimo v šokerju, ker pa ga doma po navadi nimamo, počakamo, da se puding ohladi, potem pa tortico damo za nekaj ur v hladilnik.

Ta čas pripravimo marcipanove okraske za na torto. (Ostanek marcipana) Jaz sem si zamislila rožice in metuljčka.

Ohlajeno torto vzamemo iz modela okrasimo z marcipanovimi rožicami in metuljem, jo postavimo na mizo in napademo  :)

Chefovi čokoladni keksi

Tole spomladansko sonce je res varljivo, ko si več zunaj…zjutraj se pogledam v ogledalo pa si mislim, kaj sem pa tako rdeča. A je to od sonca…Sonček je in mi smo ful veseli, da naš rastlinjak končno stoji, tudi če so lička bolj rdeča kot ponavadi. Še zemlja, gredice in solatka… Komaj čakam. Je res, da je potrebno še veliko dela, ampak brez dela ne bo jela, dobesedno.

Ko si ob koncu dneva zadovoljen z rezultati svojega dela, prija po topli kopeli, skodelica čaja in čokoladni keks. Moram priznat, da nisem ravno ljubitelj keksov, ti morajo biti namreč zares odlični, da jih bom jaz poskusila. Chefovi čokoladni keksi so drugačni, so energetski in gredo za med. Kdorkoli  jih je poskusil, je bil navdušen…imajo nekaj… in to naj ostane skrivnost :)

225 g moke

100 g sladkorja

100 g mehkega masla

4 žlice čokoladnega namaza

kavna žlička sode bikarbone

2 jedilni žlici agavinega sirupa

2 jedilni žlici riževega mleka

bio jagodna marmelada

V večjo skledo presejemo moko s sodo. Dodamo sladkor, zmehčano maslo, čokoladni namaz in agavin sirup. 

Mesimo z rokami ali strojno, da dobimo večje drobtine, nato dodamo še riževo mleko.

Zamesimo v testo in pustimo, da malo počiva, nato pa z rokami oblikujemo enake kroglice v velikosti oreha. Med njimi pustimo zadosti prostora, saj se razšijo.

Vsako kroglico pritisnemo s palcem, da narahlo poči.

V sredo vsake kroglice damo malo marmelade.

Pečemo pri 200 stopinj C 10 min. Po 10 min jih odstranimo iz pečice in takoj pohladimo.

Božanski so :)  Tudi kot darilo :)

Lahka solatka s tuno

Sprva je bila samo želja nekje v podzavesti. Ker si se ukvarjal s to željo dolgo, dolgo časa, je prerasla v velik cilj, ki mu ob obilici dobre volje, pozitive, ljubezni in podpore vesolja ni bilo težko slediti. Vse je ok in prav, ko gre po planih…Kaj pa če ne gre?

Pot do uspeha je v teoriji tako zelo simple, sploh če imaš že v zibko položena načela upoštevanja svojega notranjega jaza, ki mu skozi življenje slediš, da ugotoviš, kaj je sploh tvoje poslanstvo. Velika večina pa nas mora veliko, veliko delati na sebi, da spoznaš to skrivnost. In potem je vse tako simple :)

Življenje te nenehno preverja ali si zaslužiš to kar si tako zelo želiš in o čemer tako veliko razmišljaš in delaš dan za dnem. Ko sem bila z otrokom v bolnišnici sem si želela le zdravja, vse ostalo me bo počakalo. Da se vse zgodi z namenom, je edina uteha in resnica.

Ni človeka, ki bi ti lahko določil datum tvoje nenadne sreče, zdravja, ljubezni. Sami zase smo, zato se imejmo radi in se poslušajmo.

Prekrasna knjiga, ki  mi daje ogromno moči in jo toplo priporočam: Prosite, dano vam je, zakoncev Hicks.

Torej, po psihično napornem tednu, zopet v kuhinji, v moji ustvarjalnici, kjer vam predstavljam osvežilno solatko, ki jo imamo doma zelo zelo radi. Naj bo ta predjed kot uvertura v prekrasne in še toplejše pomladne dneve.

Za 3 osebe:

2 bio bučki

2 večji bio papriki (rdečo, rumeno)

2 šalotki ali 1 srednje velika rdeča čebula

3 belgijski radiči Vitlof

4 male pločevinke tune (cca 210 g tunine)

balzamični kis

oljčno olje slovenske Istre

sol

V veliko posodo na srednje veliko strgalo naribamo neolupljene bučke.

Na male kockice narežemo papriki, na drobno pa šalotki in vse dodamo bučkam.

Tunino iz konzerve odcedimo s pomočjo sita in jo prav tako dodamo zelenjavi. (Olje v katerem je tunina ni tako kvalitetno, zato vam priporočam, da jo vedno odcedite in dodate svoje, kvalitetno oljčno olje).

Solato premešamo, solimo, dodamo kis in olje ter še enkrat premešamo.

Opranemu belgijskemu radiču odstranimo liste, enega za drugim in jih v krogu postavimo na krožnik. V sredo damo nekaj žlic sočne solate in postrežemo z opečenimi kruhki. Top tunina solata! Poskusite, ne bo vam žal :)

Domač sadni sladoled

Pravi topli pomladni dnevi...upam da bodo trajali in trajali. Zaenkrat april še ni pokazal svojega pravega obraza. Kar se mene tiče, ga ne rabi, saj prav nič ne pogrešam slabega vremena. Preveč ga je bilo in z njim slabe energije. Ko se s prijateljico pogovarjava o skupnem dopustovanju in iščeva pravo lokacijo, se spomnem na pretekla poletja, zabave in en recept...

Vonj in toplota sonca me vlečeta ven, na teraso, na vrt in kepico (ali dve ali pa tri) domačega, naravnega, slastnega, božanskega sladoleda.
Veliko ribeza imam še zamrznjenega in kako ga drugače pripraviti kot pa tako, da narediš vrhunski sladoled. Simple :) 

250 g zamrznjenega črnega ribeza (po možnosti z domačega vrta)

20 g Mascavo sladkorja (rjav nerafiniran)

40 g kristalnega sladkorja
500 ml sladke smetane za stepanje



Ribez damo v kozico, prilijemo 1dl vode in segrejemo do vrelišča. Odstavimo, dodamo presejani Mascavo in ostali sladkor ter malce ohladimo, nato pa s paličnim mešalnikom zmešamo v gosto maso. Ribezovo marmelado precedimo skozi sito, da odstranimo lupino in drobne peške. 

Kremo zlijemo v primerno posodo in postavimo v zamrzovalnik za 1 do 2 uri, dokler se na robovih ne strdi. Vzamemo ven in dobro premešamo z vilicami.

Smetano stepemo do polovice  in jo previdno zmešamo z ohlajeno ribezovo kremo v homogeno zmes.

Pripravimo si dve posodi s pokrovom primerni za zamrzovanje, ki ju do polovice napolnemo z ribezovo slastno maso.

Nepokriti napolnjeni posodi damo za cca 2-3 ure nazaj v zamrzovalnik da se strdi. Če bomo sladoled hranili dlje v zamrzovalniku, ga pokrijemo s pokrovom.

Lahko pa uporabite strojček za izdelovanje sladoleda, takrat upoštevamo navodila proizvajalca.

Naš sladoled okrasimo z domačim karamelnim namazom in krokantom in gremo na sonček sedet :)